Za spodbudo k iskanju novih priložnosti vam predstavljamo pet različnih zgodb o uspehu na področju prehranskih izdelkov. Temeljijo na drugačni uporabi vsem znanih živil, združevanju starih modrosti s sodobnimi trendi življenja in prodornih marketinških prijemih.
V tej številki tematske revije ENRD predstavljajo nove ideje in inspiracijo, ki jo podeželju prinesejo mladi; njihovo energijo za ustvarjanje ter zmožnost prepoznati priložnosti. Navdihujoče zgodbe so strnili v sklope: nove poslovne ideje in pristopi, novi pristopi za okoljsko trajnost ter nove generacije.
Paviljon Expano ob Soboškem jezeru ob izvozu avtoceste A5 (koridor Ljubljana–Budimpešta) je zastavljen, kot vstopna točka v Pomurje. Zasnovan je bil za predstavitev Slovenije na svetovni razstavi Expo v Milanu (2015), v Pomurju pa so ga postavili na degradiranem območju in je hkrati umeščen v neposredno bližino turističnega, športnega in doživljajskega parka Soboško jezero. Zasnovan kot Pomurje v malem in ga sestavljajo štirje glavni sklopi, in sicer razstava, turistično-informacijski center s trgovinico, gostilnica ter prostor namenjen poslovni rabi, kjer bo vzpostavljena tudi SPOT točka.
Agrobiznis je naslov najboljšega podjetnika 2022 podelil Martinu Rojniku, ustanovitelju blagovne znamke inovativnih ekoloških živil Grashka. Grashka je blagovna znamka veganskih delikates iz ekoloških regionalnih sestavin brez dodanih sintetičnih arom, kokosovih olj ali modificiranih škrobov. Za Grashko stoji 37-letni Martin Rojnik, ki je lani prevzel družinsko ekološko kmetijo na Graški Gori na Koroškem, do lanskega oktobra pa je v Ljubljani vodil vegansko restavracijo Kucha, ki jo je korona spravila na kolena. Hribovska kmetija je srce razvoja Grashke, proizvodnja poteka v Velenju, prodaja pa v Sparovih trgovinah. Z inovativno kozmetiko in čigumiji iz smrekove smole pa so si vozovnico na evropsko tekmovanje v Tallinn prislužile dijakinje - podjetnice Biotehniškega centra Naklo.
Osrednji cilj projekta je vzpostaviti dolgoročen sistem za razvoj in promocijo sladkovodnih rib na Slovenskem trgu. S tem namenom so razvili znak kakovosti, ki potrošniku zagotavlja, da jé domačo, kakovostno in zdravo ribo.
Ocenjevanje ribjih izdelkov v letu 2019 je bil prvi tovrsten dogodek v Sloveniji, rezultate pa so razglasili v okviru dogodka Podeželje v mestu, ki se je odvijal na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Obiskovalci so lahko okusili jedi, izdelane iz domačih rib iz slovenskih ribogojnic, in se sami prepričali o njihovi kakovosti. Več ocenjevanj je sledilo v letu 2020, proizvajalci pa so lahko svoje izdelke prijavili v tri kategorije: dimljeno, marinirano in ostali ribji izdelki.
Količina odpadne hrane, ki smo jo v Sloveniji povzročili v letu 2020, je znašala 143.570 ton [1]. Navkljub vedno večji ozaveščenosti prebivalstva o odpadni hrani smo v letu 2020 povzročili za petino več odpadne hrane kot v letu 2013, ki je prvo leto dostopnosti teh podatkov. Polovica evidentirane odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. Podrobnejša analiza je dostopna TUKAJ, veliko dobrih zgodb pa najdete tudi na FB profilu Hrana ni odpadek.
Hrana je več kot zgolj to, kar jemo. Njena pridelava povzroči izpuste toplogrednih plinov in ima mnogotere vplive na stanje okolja – zato je pomembno, kako in s kakšno hrano se oskrbujemo. V Sloveniji imamo možnosti, da to storimo na okolju in podnebju prijaznejši način, pri tem pa poskrbimo za svoje zdravje in podpremo lokalne pridelovalce.
Vas Luče v Zgornji Savinjski dolini je postala prva v Sloveniji, ki je v določenih časovnih obdobjih popolnoma energetsko samooskrbna. V skrbno vzpostavljeni in vodeni energetski skupnosti jim je med drugim uspelo doseči nekajkrat višjo proizvodnjo iz sončnih elektrarn, kot je omrežje sprva omogočalo. Več o tem si preberite TUKAJ.
Komisija je o Tilnu Sokliču in kmetiji Pr´Andreco iz Zgornjih Gorij zapisala: »Svež, korajžen, z inovacijo nadgrajen pristop. V domačih Gorjah mu je uspelo najeti nekaj zemlje, ki jo je zasadil s šparglji in drugo sezonsko zelenjavo, ter z že skoraj pozabljenim ribezom, nekoč značilno kulturo sončnih pobočij vznožja Pokljuke. Soku črnega ribeza so v šali včasih rekli kar »gorjanski merlot«. Na pred kratkim vzpostavljeni blejski tržnici je Tilen s svojimi proizvodi, celo z doma pečenim kmečkim kruhom, med glavnimi, s svojo dobro voljo in humorjem - pa tudi najbolj priljubljenimi ponudniki. S svetlim zgledom bo za sabo potegnil še koga.«. Tilnu Sokliču je nagrado podelila prof. dr. Irma Potočnik Slavič, Filozofska fakulteta, predal pa mu jo je državni sekretar na MKGP Anton Harej. Nagrado je prejel v eminentni družbi na slovesnosti v okviru mednarodnega posveta LAS: »Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo«, ki je v organizaciji Društva za razvoj Slovenskega podeželja potekal v Krškem.
