V Sloveniji je na nacionalni ravni sicer izkazana načelna podpora participativnemu upravljanju s porečji, vendar sistemski pristop še ni ustrezno vzpostavljen, zato zlasti v manjših porečjih različne pobude po upravljanju prihajajo od spodaj navzgor. In tu se nakazuje posebna vloga lokalnih akcijskih skupin in pristopa LEADER/CLLD.
Kraška reka Temenica deli zgodbo številnih slovenskih vodotokov, s katerimi smo desetletja netrajnostno upravljali. Če želite spoznati, kako si sledijo geografska analiza porečja, opredelitev ključnih vodno-upravljavskih izzivov, analiza deležnikov in njihovo opolnomočenje ter vrednotenje učinkov izvedenih participativnih aktivnosti – preberite članek v reviji DELA, ki je na voljo na povezavi: https://journals.uni-lj.si/Dela/article/view/20638/17889