Prejšnji teden je Ministrstvo za kmetijstvo z dopisom št.33157-5/2020/17 javnost seznanilo z novo definicijo podeželja, ki se bo uporabljala pri določitvi upravičenih območji za sklad EKSRP v programu LEADER.  Sklad EKSRP naj bi po novem podpiral projekte na podeželju, ki po predlagani definiciji obsega vsa naselja z manj kot 10.000 prebivalcev in v katerih je delež kmetijskih gospodarstev, glede na vsa gospodinjstva v tem naselju, višji kot 15 %.

Definiciji upravičenega območja za program LEADER je s tem dodan nov izločilni kriteriji, ki po mnenju članov DRSP drastično zmanjšuje upravičeno območje in s tem ogroža uspešen razvoj podeželja in zmanjšuje potencial za črpanje EU sredstev. Takšna definicija podeželja je za nas popolno presenečenje in ne sledi povezanemu izvajanju programa CLLD na zaključenem območju, po principu od spodaj navzgor.

Veliko vlogo pri povezovanju in poznavanju lokalnih razvojnih potreb ima 37 lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki pokrivajo območje celotne Slovenije in s svojo tripartitno sestavo združujejo različne partnerje na terenu. Tako so nekateri LAS že v prvem valu razglašene epidemije korona virusa združevali lokalne pridelovalce hrane in ponudnike drugih storitev in jih objavljali na svojih spletnih straneh ter na portalu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Naša super hrana.

Turizem v zidanicah je eden prvih projektov Lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina, ki je bil izveden še v prejšnjem programskem obdobju. Razvijati se je začel pod okriljem Konzorcija zidaniškega turizma in Občine Mirna Peč. S pomočjo sofinanciranja iz sredstev LEADER so bili v programskem obdobju 2007–2013 postavljeni temelji razvoja novega turističnega produkta. Konzorcij trenutno povezuje 45 zidanic. 

Turistični produkt Turizem v zidanicah je na letni konferenci ECTN (European Cultural Tourism Network) v konkurenci 15 turističnih produktov iz celotne Evrope prejel prvo nagrado kot destinacija trajnostnega in kulturnega turizma v kategoriji Vinski turizem 2020.

V procesu priprave vizije smo želeli ugotoviti stanje, opraviti analizo o dejavnikih razvoja, ugotoviti priložnosti, šibkosti, priložnosti in tveganja v povezavi s podeželjem, predvsem pa oblikovati perspektivo, kako ga razumeti in kakšno podeželje želimo. Odločili smo se za uravnoteženi pristop, ki bo poskušal graditi na trajnosti, na kakovosti življenja prebivalcev, sinergiji med gospodarstvom in naravnimi viri. Zato potrebujemo skladen pristop vseh politik in jasno razumevanje vloge in pomena podeželja za Slovenijo. Če bomo uspeli to sporočilo prenesti v javnost in obenem krepili dialog med vsemi deležniki, med vladno sfero, civilno družbo in raziskovalci, smo naredili majhen, a pomemben korak naprej.

Stališče sedaj pošiljamo v mrežo SHERPA, vložili pa ga bomo kot naš prispevek v razpravi o podeželju, ki ga je sprožila Evropska komisija.

Celoten dokument je dostopen TUKAJ.

Več na spletni strani: https://rural-interfaces.eu/