Člani Društva za razvoj slovenskega podeželja so na 21. rednem zboru, ki je potekal na Vrhniki, izvolili novo vodstvo in se zahvalili za odlično delo dosedanjemu. Društvo bo v mandatnem obdobju 2026-2030 vodil Primož Kroflič skupaj s upravnim odborom v sestavi Greta Lizabeta Črnilogar, Mojca Metličar, Špela Stanonik, Jaka Strojanšek, Maja Šogorič in Nataša Zupančič.

Primož Kroflič, novoizvoljeni predsednik društva se je ob prevzemu funkcije zahvalil za zaupanje in povedal: »Želim si, da bi v vodenje društva povezal odlike prejšnjih predsednikov: Goranovo vizijo, Aleševo praktičnost in Romanovo natančnost. Društvo pomeni povezanost med člani, zato upam, da bomo naše interese izpolnjevali skupaj. Sodelovanje in povezovanje je bilo včasih (edini) način življenja, danes pa se ga ponovno učimo. Rad bi se zahvalil tudi vsem, ki ste do sedaj delovali v društvu. Od vas smo se veliko naučili in bomo pridobljene izkušnje uporabili pri nadaljnjem delu.«

Posvet LAS je sledil 21. rednemu zboru članov DRSP in je potekal 3. 3. 2026. Udeležilo se ga je 70 strokovnjakov s področja razvoja podeželja iz vseh območij Slovenije, med njimi predstavniki 31 lokalnih akcijskih skupin. Potekal je v Cankarjevem domu na Tržaški cesti 25 na Vrhniki. Sestavljali so ga trije vsebinski sklopi:

• Priprave na izvedbo 6. slovenskega podeželskega parlamenta
• Trajnostne priložnosti biogospodarstva za opolnomočenje lokalnih skupnosti in posameznikov in
• Predstavitev LAS Barje z zaledjem z ogledom dobrih praks

Nacionalni dogodek, 6. Slovenski podeželski parlament, bo potekal  11. in 12. junija 2026 v Ilirski Bistrici. Ciljno zasnovan interaktivni dogodek je praznik slovenskega podeželja in primer delovanja participativne demokracije. Ob že preverjenih oblikah organizacije tovrstnega dogodka (ključne govorke in govorci, plenarno zasedanje, predstavitve inovativnih rešitev) bodo udeleženci aktivno sooblikovali rešitve, ki bodo prispevale k razvoju slovenskega podeželja. Na parlamentu bomo za posamezne izzive in potrebe podeželja oblikovali akcijski načrt s strokovnim povzetkom za odločevalce na področju razvoja podeželja.

V proces priprave na ta dogodek so torej aktivno vključene različne ciljne skupine – deležniki na podeželju, prebivalci podeželja, oblikovalci politik in odločevalci ter raziskovalci. Podrobneje v vabilu TUKAJ.

Vabimo vas, da se aktivno udeležite 6. Slovenskega podeželskega parlamenta! 

V procesu priprave na 6. Slovenski podeželski parlament so se 20. 1. 2026 v Kulturnem domu Dolsko srečali raziskovalci in koordinatorji vseh devetih regijskih srečanj (potekala so oktobra in novembra 2025). Zbrane je nagovoril dolgoletni član društva, predsednik LAS Srce Slovenije in župan občine Dol pri Ljubljani Željko Savič, ki sebe vidi kot »otroka LASa«. Meni, da se razvoj, ki ga je pristop LEADER prinesel v območje, kaže v novih vsebinah starih zgradb, skrbi za starejše, skupnostnem centru … Tudi z vključujočim procesom priprave regijskih srečanj in oblikovanja nacionalnega dogodka slovenske LAS dokazujejo močno povezanost z različnimi skupinami deležnikov in zmožnost njihove aktivacije. Roman Medved, predsednik DRSP se je zahvalil regijskim ekipam za odmevno animacijo območij in strokovno pripravljene regijske posvete, ki so povezali predstavnike vseh sektorjev in dali usmeritve za razvoj. Kako ključna za našo prihodnost sta parlamentarni pristop s soupravljanjem države od spodaj navzgor ter povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki pa je izpostavil Goran Šoster, ustanovni član društva in predsednik LAS Prlekija.

Celoten proces priprave Slovenskega podeželskega parlamenta enakovredno in enakopravno vključuje akterje in deležnike s podeželja: 4P - proces participativnega podeželskega parlamenta, v katerem so raziskovalci različnih strok interaktivni vmesnik. Pod vodstvom dr. Irme Slavič Potočnik je tako skoraj 30 udeležencev srečanja regionalne vidike (več v posebnem članku TUKAJ) preslikalo na nacionalno raven ter s pomočjo različnih metod razpravljajo o stanovanjsko-demografski problematiki na podeželju, turizmu, specifičnih potrebah skupin, kot so ženske in mladi, omejenih storitvah, kulturni dediščini, konfliktih, samooskrbi ter vlogi programa LEADER. Drugi del srečanja je bil namenjen oblikovanju vsebin in pristopov za 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo potekal 11. in 12. 6. 2026 v Ilirski Bistrici.

Zbora članov, ki je potekal 3. 3. 2026 v Cankarjevem domu na Vrhniki, se je udeležilo 70 strokovnjakov na področju razvoja podeželja iz vseh delov Slovenije. Uvodoma je zbrane nagovoril Miran Stanovnik, predsednik LAS Barje z zaledjem in župan občine Log-Dragomer: »Vesel sem, da stojim pred vami, ki prinašate pozitivno energijo! Čestitke in zahvala, da vlečete naprej ta voz. LEADER/CLLD združuje ljudi, ki smo svetilniki in nas družba potrebuje«. Predlagal je, da društvo organizira soočenja v medijih. Tako bi, za razliko od predvolilnih kampanj, družbi pokazali pozitivne rezultate na našem podeželju.

Člani so potrdili poročila o delu v preteklem letu. Ob tem je Roman Medved, ki je društvo vodil zadnja štiri leta, izpostavil: »Program LEADER je zaživel na polno, a se bo potrebno dogovoriti, kako ga bomo izvajali v prihodnjem programskem obdobju. Vsekakor pa moramo vedno znova strokovno in širšo javnost opozarjati na njegov pomen in vlogo. Pozivam vas, da ste na tem področju še posebej aktivni.« Goran Šoster pa je poudaril, da je v društvu akumuliranega ogromno znanja, hkrati pa se izraža kolektivni pristop in odgovornost za podeželje.

Roman Medved in Primož Kroflič sta se udeležila 13. seje predsedstva skupnosti občin Slovenije, kjer sta predstavila stanje in ovire izvajanja programa LEADER ter zaskrbljenost glede izvajanja v naslednji finančni perspektivi.

I izjavi za jasnost so župani občin zapisali: »Pristop LEADER/CLLD omogoča izvajanje manjših, a za kakovost življenja na podeželju zelo pomembnih projektov, ki jih drugi viri financiranja pogosto ne omogočajo, zato ga županje in župani odločno podpirajo.« ter podčrtali, da je »ohranitev pristopa LEADER/CLLD ter zagotovitev stabilnih in pravočasno dostopnih sredstev tudi po letu 2027 nujna, hkrati pa je potrebno občinam in lokalnim akcijskim skupinam zagotoviti večjo predvidljivost in podporo pri izvajanju programa.« Izjava za javnost je dostopna TUKAJ.

Na Nacionalni natečaj za najuspešnejšo podeželsko skupnost 2026 pod sloganom »„Vsi različni. Vsi povezani.“« se je prijavilo pet skupnosti. Komisija si je v prvih dveh tednih tega leta ogledala štiri skupnosti (po abecednem redu): Krajevna skupnost Sorica,  Občina Črna na Koroškem, skupina vasi Pliskovica, Kosovelje in Veliki dol ter vas Starošince, ena skupnost pa je od natečaja odstopila.

Vse skupnosti so prikazale močno povezanost lokalnega prebivalstva in skrbi za različne socialne skupine, inovativnost pri ustvarjanju razvojnih priložnosti ter skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Celostni pristop k urejanju skupnosti se v večini območij zrcali tudi v pozitivnem demografskem trendu.

Slovesno bomo vse štiri skupnosti predstavili in razglasili zmagovalca natečaja za Najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2026 na velikem strokovnem dogodku – 6. Slovenskem podeželskem parlamentu, ki bo potekal 11. in 12. junija 2026 v Ilirski Bistrici.

Zmagovalno območje na nacionalnem razpisu postane tudi slovenski predstavnik na evropskem natečaju. Člani komisije, zdaj v vlogi svetovalcev, bomo pomagali Črni pri prijavi na 19. natečaj EV!RA - Evropska nagrada za obnovo vasi.  

Upravni odbor je na 18. seji, z dne 20. 1. 2026, sprejel sklep o razpisu rednih volitev v organe Društva za razvoj Slovenskega podeželja za mandatno obdobje 2026 – 2030. Skladno s Pravilnikom o volitvah v organe DRSP, ki je bil potrjen januarja letos, Zbor članov DRSP voli:

• predsednika z njegovo kandidatno listo članov UO (kandidatura je veljavna, če je na njej zapisanih vseh sedem oseb; vsaka oseba lahko kandidira le na eni kandidaturni listi),
• tri člane častnega razsodišča in
• tri člane nadzornega odbora.

Podrobneje so pogoji opredeljeni v razpisu. Rok oddaje kandidatur je 10. 2. 2026 do 15. ure, volitve pa bodo potekale na 21. rednem zboru članov, ki bo 3. 3. 2026, v Cankarjevem dom na Vrhniki in ga gosti LAS Barje z zaledjem (vabilo).

Od sredine oktobra do konec novembra 2025 je, pod okriljem Društva za razvoj slovenskega podeželja in v organizaciji 35 lokalnih akcijskih skupin, potekalo 9 regijskih srečanj, ki se jih je udeležilo približno 450 udeležencev  iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja. Predstavniki javnega sektorja, gospodarstva, nevladnih organizacij in prebivalci so razpravljali o problemih in možnih rešitvah za regije. Pogosto so imele močno vlogo fakultete in izobraževalne inštitucije regije, mladi pa so se pridružili le v nekaterih območjih. Skupnim tematskim področjem – konflikti na podeželju, storitve na podeželju ter stanovanjska problematika, so nekatera območja doda še druge regijsko pomembne vsebine.  

Strokovne podlage in razprave na regijskih srečanjih so pripravili številni strokovnjaki iz Univerze v Ljubljani (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete; Oddelek za agronomijo - Katedra za agrarno ekonomiko in Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete), Univerze v Mariboru (Fakulteta za turizem; Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), Urbanističnega inštituta Slovenije, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Fakultete za varstvo okolja Velenje in Statističnega urada RS.

5. decembra je DRSP organiziral jesenski posvet LAS na temo izvajanja programa LEADER/CLLD v programskem obdobju 2028-2034. Posveta, ki je potekal na Kmetijskem inštitutu Slovenije, se je udeležilo več kot 50 strokovnjakov iz večine slovenskih lokalnih akcijskih skupin in ostalih inštitucij. Zbrane je pozdravil član upravnega odbora društva Aleš Zidar. Koordinatorjem devetih regijskih srečanj, ki so potekala v preteklih dveh mesecih, se je zahvalil za odlično opravljeno delo in poudaril pomen 6. slovenskega podeželskega parlamenta, ki bo potekal junija prihodnje leto.

V osrednjem delu srečanja sta Primož Kroflič in Helena Budin Čuk predstavila predlog večletnega finančnega okvira (MFF) EU 2028-2034 in nacionalni načrt razvojnih programov ter vključenost pristopa LEADER/CLLD. Izpostavila sta predvidene administrativne poenostavitve, ključna področja financiranja in način izvajanja ter opozorila na številne nejasnosti, vključno z dejstvom, da zaenkrat v predlogu  niso zagotovljena sredstva za izvajanje.