Podeželski parlament ni prostor odločanja, temveč živ prostor srečevanja idej, kjer vsak glas prispeva k skupnim rešitvam in prihodnosti skupnosti. S soudeležbo na odprtem in vključujočem forumu, boste udeleženci aktivno soustvarjali razprave, predloge in zaključke – od pobud do konkretnih usmeritev za razvoj podeželja. Z različnimi načini sodelovanja bomo poskrbeli, da boste lahko izrazili svoje mnenje, vplivali na vsebino in videli, kako se vaš prispevek odraža v skupnih rezultatih. Verjamemo, da je prav vaša izkušnja ključna za oblikovanje boljših rešitev, zato želimo, da dogodek zares zaživi kot praznik demokracije, kjer se vsak počuti vključenega in slišanega. Vabimo vas, da se nam pridružite in skupaj ustvarimo prostor, kjer demokracija ni le ideja, temveč izkušnja – in kjer vsak glas nekaj premakne.

Vse navedeno je dobre razlog, da se 11. in 12. junija srečamo v Ilirski Bistrici. Prijave na 6. slovenski so odprte le še do 15. 5. 2026. Prijavite se lahko na povezavi: https://www.1ka.si/6SPP 

V spodaj priloženem dokumentu si lahko ogledate bogat dvodnevni program.  

Beseda forum je v času starih Rimljanov pomenila večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami. Z njo pa tudi povezujemo javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča. Ravno zato smo se odločili, da bomo osrednji del 6. SPP namenili forumom. Ti bodo potekali prvi dan dogodka, na njih bodo udeleženci obravnavali ključne razvojne izzive slovenskega podeželja. Forumi bodo zasnovani kot prostor odprte razprave, izmenjave izkušenj in oblikovanja konkretnih predlogov za nadaljnje ukrepanje.

Forum 1: Turizem na podeželju - Povezovanje turističnih akterjev

Forum bo namenjen razpravi o pomenu sodelovanja med akterji, ki soustvarjajo turistično ponudbo podeželja. Poseben poudarek bo namenjen povezovanju turizma z osnovnimi storitvami na podeželju ter vključevanju mladih v turistično panogo.

Forum 2: Turizem na podeželju - Izobraževanje nosilcev turističnega razvoja

Udeleženci bodo razpravljali o znanjih, kompetencah in podpornih okoljih, ki jih potrebujejo nosilci turističnega razvoja na podeželju. Forum bo posebej izpostavil vlogo žensk in mladih pri razvoju turizma.

Forum 3: Stanovanjska problematika na podeželju - Obnova starih hiš in stanovanj

Forum bo odprl vprašanje neizkoriščenega stavbnega fonda na podeželju, zlasti obnove starih hiš, stanovanj in objektov kulturne dediščine. Razprava bo namenjena tudi izzivom, ki se pojavljajo pri prenovi.

Forum 4: Stanovanjska problematika na podeželju - Vzpostavitev novih stanovanjskih kapacitet

Udeleženci bodo obravnavali možnosti za zagotavljanje novih stanovanjskih kapacitet na podeželju, predvsem z vidika mladih, starejših in spreminjajoče se demografske strukture.

Forum 5: Storitve na podeželju - Zagotavljanje osnovnih javnih in tržnih storitev

Forum bo namenjen vprašanju dostopnosti osnovnih storitev na podeželju, kot so javne, socialne, zdravstvene, oskrbne, izobraževalne in tržne storitve. Posebej bo izpostavljeno vključevanje starejših prebivalcev ter izzivi, ki lahko vodijo konflikte v lokalnem okolju.

Forum 6: Storitve na podeželju - Inoviranje storitev na podeželju

Udeleženci bodo razmišljali o novih pristopih k zagotavljanju storitev na podeželju, predvsem na področju socialnih in podjetniških storitev. Forum bo izpostavil pomen inovacij ter vključevanja mladih in žensk kot pomembnih nosilk sprememb v podeželskih skupnostih.

Forum 7: Samooskrba s hrano na podeželju - Zagotavljanje prehranskih proizvodov in izdelkov

Forum bo obravnaval pomen lokalne pridelave, predelave in dostopnosti prehranskih proizvodov ter izdelkov. Poseben poudarek bo namenjen kmetijskim proizvajalcem, zemljiški problematiki, razmeram za pridelavo hrane ter konfliktom, ki se lahko pojavljajo pri rabi prostora in upravljanju podeželskih virov.

Forum 8: Samooskrba s hrano na podeželju - Znamčenje prehranskih proizvodov in izdelkov

Forum bo namenjen razpravi o prepoznavnosti, trženju in dodani vrednosti lokalnih prehranskih proizvodov in izdelkov. Udeleženci bodo obravnavali možnosti znamčenja, odpiranja novih prodajnih poti, povezovanja ponudnikov ter vključevanja mladih v razvoj sodobnih tržnih pristopov.

V petek, 17. aprila 2026, smo v Hiši Kranjske čebele v Višnji Gori organizirali Spomladanski posvet Društva za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z LAS STIK. Namen tokratnega posveta je bil povezati člane ter spodbuditi iskanje idej za skupni nastop pri promociji programa LEADER/CLLD. Vzporedno je potekala tudi ustanovna seja Foruma raziskovalcev, ki predstavlja pomemben korak k tesnejšemu povezovanju strokovnjakov in raziskovalcev na področju razvoja podeželja.

Na začetku posveta je zbrane nagovoril podžupan občine Ivančna Gorica in podpredsednik LAS STIK, Tomaž Smole. V svojem nagovoru je predstavil značilnosti območja LAS ter poudaril pomen programa LEADER/CLLD. Udeležence je pozdravil tudi predsednik DRSP, Primož Kroflič, ki je izpostavil ključne izzive, s katerimi se društvo sooča danes in jih pričakuje v prihodnje, ter na kratko predstavil načrtovane aktivnosti društva.

Po uvodnih nagovorih so se udeleženci razdelili: raziskovalci so odšli na ustanovno sejo Foruma raziskovalcev, preostali udeleženci pa so sodelovali na delavnici za promocijo programa LEADER/CLLD. Uvodni del delavnice je bil namenjen predstavitvi ključnih izzivov, s katerimi se trenutno sooča program. Na začetku je Romana Hribar, iz RRA LUR, udeležencem predstavila primer dobre prakse promocije Evropskega tedna mobilnosti znotraj Ljubljanske urbane regije in podala konkretne smernice za učinkovitejšo promocijo programa LEADER/CLLD.

Udeleženci delavnice so ugotovili, da program LEADER/CLLD v Sloveniji še vedno ni dovolj prepoznaven. Ključni razlogi so predvsem preveč strokovna in birokratska komunikacija, ki širši javnosti ni blizu, nejasno opredeljene ciljne skupine ter nepovezana, občasna in premalo profesionalna promocija. Ta pogosto ostaja v ozadju zaradi pomanjkanja časa, kadrov, sredstev in skupne strategije. Dodatne ovire predstavljajo nepreglednost številnih logotipov in komunikacijskih kanalov, slaba prepoznavnost rezultatov projektov, omejeno sodelovanje z mediji ter nezadostna vključenost upravičencev in lokalnih akterjev v promocijske aktivnosti.

Predlagani koncepti skupne promocije poudarjajo potrebo po enotnejši in bolj razumljivi komunikaciji, oblikovanju skupne krovne zgodbe in vizualne podobe programa ter krepitvi vloge DRSP kot povezovalca LAS-ov. Med ključnimi predlogi so tudi vzpostavitev osrednjega komunikacijskega kanala oziroma portala, večja prisotnost na družbenih omrežjih in v medijih, poudarek na konkretnih dobrih praksah ter zgodbah ljudi, ki jih projekti neposredno zadevajo. Pomembni elementi so še usposabljanje deležnikov za učinkovito komuniciranje, tesnejše sodelovanje med LAS-i ter sistematična, profesionalno vodena in finančno podprta promocija, prilagojena različnim ciljnim skupinam in lokalnim posebnostim.

Po dopoldanskem delu so si udeleženci ogledali učni čebelnjak in se sprehodili po Višnji Gori, sledilo pa je druženje ob kosilu. V popoldanskem programu so bile predstavljene dobre prakse LAS STIK, ki so dodatno osvetlile uspešne projekte in pristope na terenu.

Priloge:

Predstavitev s posveta

Lista prisotnih

Po vzoru dobrih praks iz tujine (npr. Arbeitskreis Ländliche Räume v Nemčiji) ter na podlagi preteklih prizadevanj posameznih raziskovalcev, predvsem pa pozitivnih izkušenj vključevanja raziskovalcev v regijska srečanja v okviru priprav na 6. Slovenski podeželski parlament, je dozorela pobuda za ustanovitev Foruma raziskovalcev podeželja v Sloveniji. Njegovo delovanje pa je bilo uspešno umeščeno pod okrilje Društva za razvoj slovenskega podeželja.

Forum razumemo kot stičišče (fizični in virtualni prostor), namenjen razpravi, sodelovanju in povezovanju. V začetku leta 2026 smo vzpostavili bazo približno 45 raziskovalcev podeželja iz različnih institucij po Sloveniji. Med njimi smo raziskovalci z Univerze v Ljubljani (Filozofska fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo), Univerze v Mariboru (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za turizem), drugih visokošolskih in raziskovalnih ustanov (Univerza na Primorskem, Fakulteta za varstvo okolja Velenje, Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto), raziskovalnih inštitutov (ZRC SAZU, Urbanistični inštitut RS, Kmetijski inštitut Slovenije, SURS) ter ostalih raziskovalcev, ki so na primer del kolektivov na ministrstvih, razvojnih agencijah, LASih, občinah. Skupnost je tudi generacijsko raznolika, saj vključuje raziskovalce na začetku kariere, uveljavljene strokovnjake in tudi upokojene raziskovalce.

Prvo delovno srečanje Foruma raziskovalcev je potekalo v petek, 17. aprila 2026, v okviru spomladanskega posveta DRSP v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori, kjer se nas je zbralo 25 raziskovalcev. Na srečanju smo opredelili ključne usmeritve za nadaljnje delovanje, med drugim organizacijo rednih letnih srečanj, aktivno vključevanje širše skupnosti raziskovalcev v 6. Slovenski podeželski parlament v Ilirski Bistrici ter krepitev vloge našega foruma kot mostu med raziskovalci, praktiki in odločevalci.

Iskreno smo hvaležni DRSP, da je raziskovalcem podeželja v Sloveniji omogočil platformo za povezovanje. Zahvaljujemo se tudi domačemu LAS STIK za gostoljubje in prijetno okolje Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, kjer smo uspešno začeli skupno pot. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja in verjamemo, da bo skupnost Foruma raziskovalcev podeželja še rasla.

Sara Mikolič, Erik Logar, Irma Potočnik Slavič

Vabimo vas na 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo zasedal 11. in 12. junija 2026 v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici. Razpravljali bomo o ključnih prebivalstvenih in socialnih spremembah na slovenskem podeželju, kot so stanovanjska problematika, zagotavljanje storitev, priložnosti za življenje in delovanje, še posebej za ranljive skupine, lokalna samooskrba s hrano, pa tudi priložnosti v turizmu, ohranjanje kulturne dediščine in o reševanju konfliktov. Vključiti želimo vse deležnike na podeželju - prebivalce podeželja, strokovnjake, ki (so)upravljajo njegov razvoj, oblikovalce politik in odločevalce ter raziskovalce. Zagotoviti želimo udeležbo vseh starostnih skupin in uravnoteženost po spolu.

Podeželski parlament je praznik slovenskega podeželja. Zasnovali smo ga interaktivno in v skladu z načeli participativne demokracije. Prvi dan bomo na vzporednih forumih razpravljali o ključnih tematikah podeželja (navedene v prvem odstavku). Sledili bosta okrogli mizi, bogat spremljevalni program ter večerna slovesna razglasitev Najuspešnejše podeželske skupnosti Slovenije 2026. Naslednji dan boste prisluhnili predavanjema uglednega domačega in tujega strokovnjaka ter sodelovali v panelni razpravi. Vsebine razprav bomo strnili v zaključke, po tehtnem razmisleku pa oblikovali predloge akcijskih načrtov in strokovne povzetke za odločevalce na področju razvoja podeželja.

Prijave na dogodek so odprte do 15. maja 2026 oz. do zapolnitve razpoložljivih mest preko elektronske prijavnice dostopne na https://www.1ka.si/6SPP. Udeležba na dvodnevnem dogodku je za 150 udeležencev brezplačna in zajema udeležbo na vseh aktivnostih po programu in hrano v času dogodka. Nočitev si udeleženci zagotovijo sami, do roka prijave pa smo za vas rezervirali namestitve pri lokalnih ponudnikih.

Člani Društva za razvoj slovenskega podeželja so na 21. rednem zboru, ki je potekal na Vrhniki, izvolili novo vodstvo in se zahvalili za odlično delo dosedanjemu. Društvo bo v mandatnem obdobju 2026-2030 vodil Primož Kroflič skupaj s upravnim odborom v sestavi Greta Lizabeta Črnilogar, Mojca Metličar, Špela Stanonik, Jaka Strojanšek, Maja Šogorič in Nataša Zupančič.

Primož Kroflič, novoizvoljeni predsednik društva se je ob prevzemu funkcije zahvalil za zaupanje in povedal: »Želim si, da bi v vodenje društva povezal odlike prejšnjih predsednikov: Goranovo vizijo, Aleševo praktičnost in Romanovo natančnost. Društvo pomeni povezanost med člani, zato upam, da bomo naše interese izpolnjevali skupaj. Sodelovanje in povezovanje je bilo včasih (edini) način življenja, danes pa se ga ponovno učimo. Rad bi se zahvalil tudi vsem, ki ste do sedaj delovali v društvu. Od vas smo se veliko naučili in bomo pridobljene izkušnje uporabili pri nadaljnjem delu.«

Posvet LAS je sledil 21. rednemu zboru članov DRSP in je potekal 3. 3. 2026. Udeležilo se ga je 70 strokovnjakov s področja razvoja podeželja iz vseh območij Slovenije, med njimi predstavniki 31 lokalnih akcijskih skupin. Potekal je v Cankarjevem domu na Tržaški cesti 25 na Vrhniki. Sestavljali so ga trije vsebinski sklopi:

• Priprave na izvedbo 6. slovenskega podeželskega parlamenta
• Trajnostne priložnosti biogospodarstva za opolnomočenje lokalnih skupnosti in posameznikov in
• Predstavitev LAS Barje z zaledjem z ogledom dobrih praks

Nacionalni dogodek, 6. Slovenski podeželski parlament, bo potekal  11. in 12. junija 2026 v Ilirski Bistrici. Ciljno zasnovan interaktivni dogodek je praznik slovenskega podeželja in primer delovanja participativne demokracije. Ob že preverjenih oblikah organizacije tovrstnega dogodka (ključne govorke in govorci, plenarno zasedanje, predstavitve inovativnih rešitev) bodo udeleženci aktivno sooblikovali rešitve, ki bodo prispevale k razvoju slovenskega podeželja. Na parlamentu bomo za posamezne izzive in potrebe podeželja oblikovali akcijski načrt s strokovnim povzetkom za odločevalce na področju razvoja podeželja.

V proces priprave na ta dogodek so torej aktivno vključene različne ciljne skupine – deležniki na podeželju, prebivalci podeželja, oblikovalci politik in odločevalci ter raziskovalci. Podrobneje v vabilu TUKAJ.

Vabimo vas, da se aktivno udeležite 6. Slovenskega podeželskega parlamenta! 

V procesu priprave na 6. Slovenski podeželski parlament so se 20. 1. 2026 v Kulturnem domu Dolsko srečali raziskovalci in koordinatorji vseh devetih regijskih srečanj (potekala so oktobra in novembra 2025). Zbrane je nagovoril dolgoletni član društva, predsednik LAS Srce Slovenije in župan občine Dol pri Ljubljani Željko Savič, ki sebe vidi kot »otroka LASa«. Meni, da se razvoj, ki ga je pristop LEADER prinesel v območje, kaže v novih vsebinah starih zgradb, skrbi za starejše, skupnostnem centru … Tudi z vključujočim procesom priprave regijskih srečanj in oblikovanja nacionalnega dogodka slovenske LAS dokazujejo močno povezanost z različnimi skupinami deležnikov in zmožnost njihove aktivacije. Roman Medved, predsednik DRSP se je zahvalil regijskim ekipam za odmevno animacijo območij in strokovno pripravljene regijske posvete, ki so povezali predstavnike vseh sektorjev in dali usmeritve za razvoj. Kako ključna za našo prihodnost sta parlamentarni pristop s soupravljanjem države od spodaj navzgor ter povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki pa je izpostavil Goran Šoster, ustanovni član društva in predsednik LAS Prlekija.

Celoten proces priprave Slovenskega podeželskega parlamenta enakovredno in enakopravno vključuje akterje in deležnike s podeželja: 4P - proces participativnega podeželskega parlamenta, v katerem so raziskovalci različnih strok interaktivni vmesnik. Pod vodstvom dr. Irme Slavič Potočnik je tako skoraj 30 udeležencev srečanja regionalne vidike (več v posebnem članku TUKAJ) preslikalo na nacionalno raven ter s pomočjo različnih metod razpravljajo o stanovanjsko-demografski problematiki na podeželju, turizmu, specifičnih potrebah skupin, kot so ženske in mladi, omejenih storitvah, kulturni dediščini, konfliktih, samooskrbi ter vlogi programa LEADER. Drugi del srečanja je bil namenjen oblikovanju vsebin in pristopov za 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo potekal 11. in 12. 6. 2026 v Ilirski Bistrici.

Zbora članov, ki je potekal 3. 3. 2026 v Cankarjevem domu na Vrhniki, se je udeležilo 70 strokovnjakov na področju razvoja podeželja iz vseh delov Slovenije. Uvodoma je zbrane nagovoril Miran Stanovnik, predsednik LAS Barje z zaledjem in župan občine Log-Dragomer: »Vesel sem, da stojim pred vami, ki prinašate pozitivno energijo! Čestitke in zahvala, da vlečete naprej ta voz. LEADER/CLLD združuje ljudi, ki smo svetilniki in nas družba potrebuje«. Predlagal je, da društvo organizira soočenja v medijih. Tako bi, za razliko od predvolilnih kampanj, družbi pokazali pozitivne rezultate na našem podeželju.

Člani so potrdili poročila o delu v preteklem letu. Ob tem je Roman Medved, ki je društvo vodil zadnja štiri leta, izpostavil: »Program LEADER je zaživel na polno, a se bo potrebno dogovoriti, kako ga bomo izvajali v prihodnjem programskem obdobju. Vsekakor pa moramo vedno znova strokovno in širšo javnost opozarjati na njegov pomen in vlogo. Pozivam vas, da ste na tem področju še posebej aktivni.« Goran Šoster pa je poudaril, da je v društvu akumuliranega ogromno znanja, hkrati pa se izraža kolektivni pristop in odgovornost za podeželje.