Hrana je več kot zgolj to, kar jemo. Njena pridelava povzroči izpuste toplogrednih plinov in ima mnogotere vplive na stanje okolja – zato je pomembno, kako in s kakšno hrano se oskrbujemo. V Sloveniji imamo možnosti, da to storimo na okolju in podnebju prijaznejši način, pri tem pa poskrbimo za svoje zdravje in podpremo lokalne pridelovalce.
Vas Luče v Zgornji Savinjski dolini je postala prva v Sloveniji, ki je v določenih časovnih obdobjih popolnoma energetsko samooskrbna. V skrbno vzpostavljeni in vodeni energetski skupnosti jim je med drugim uspelo doseči nekajkrat višjo proizvodnjo iz sončnih elektrarn, kot je omrežje sprva omogočalo. Več o tem si preberite TUKAJ.
Komisija je o Tilnu Sokliču in kmetiji Pr´Andreco iz Zgornjih Gorij zapisala: »Svež, korajžen, z inovacijo nadgrajen pristop. V domačih Gorjah mu je uspelo najeti nekaj zemlje, ki jo je zasadil s šparglji in drugo sezonsko zelenjavo, ter z že skoraj pozabljenim ribezom, nekoč značilno kulturo sončnih pobočij vznožja Pokljuke. Soku črnega ribeza so v šali včasih rekli kar »gorjanski merlot«. Na pred kratkim vzpostavljeni blejski tržnici je Tilen s svojimi proizvodi, celo z doma pečenim kmečkim kruhom, med glavnimi, s svojo dobro voljo in humorjem - pa tudi najbolj priljubljenimi ponudniki. S svetlim zgledom bo za sabo potegnil še koga.«. Tilnu Sokliču je nagrado podelila prof. dr. Irma Potočnik Slavič, Filozofska fakulteta, predal pa mu jo je državni sekretar na MKGP Anton Harej. Nagrado je prejel v eminentni družbi na slovesnosti v okviru mednarodnega posveta LAS: »Pametne vasi za zeleno, digitalno in odporno Evropo«, ki je v organizaciji Društva za razvoj Slovenskega podeželja potekal v Krškem.
Zanimiv turistični produkt je istrski zajtrk, s katerim je Mateja Hrvatin Kozlovič pred dvema letoma povezala kmetije v slovenski Istri. Ponujajo prehransko uravnotežen obrok za dve osebi iz lokalnih sestavin majhnih ali butičnih ponudnikov, ki ohranjajo istrsko gastronomsko tradicijo. Lani je istrski zajtrk postal finalist v izboru Sejalec, s katerim Slovenska turistična organizacija nagrajuje ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu.
Antropocen je geološka doba v kateri največje spremembe povzroča človek s svojim delovanjem. Naša dejanja, še posebej v tem obdobju, se kažejo v izkoriščanju naravnih virov, uničevanju naravnih habitatov, veliki uporabi kemikalij… In vendar je v naših glavah in rokah tudi moč, da delamo drugače. Urbano čebelarstvo je ena od poti preko katere lahko ozaveščamo na več ravneh – ozaveščanje mora potekati znotraj regionalnih in lokalnih institucij, v proizvodnem sektorju pa vse do prebivalcev, še posebej najmlajših.
Tudi predšolski otroci iz Osnovne šole Ljubno ob Savinji so v četrtek 20. maja 2021 na Ljubnem spoznavali, da brez čebel praktično ni življenja. Knjižnica Ljubno je gostila čebelarski kotiček - didaktično izobraževalni pripomoček namenjen najmlajšim obiskovalcem knjižnic pri partnerjih v tej operaciji sodelovanja LAS Čebela BERE med. Preko te operacije so potekale različne aktivnosti povezane s pomenom čebel, dogajanje pa je popestril tudi predsednik čebelarske družine Ljubno gospod Jože Grudnik, ki je otrokom na zanimiv način prikazal delo čebelarja in pomembnosti čebel za naše okolje. Otroci so budno spremljali različne pravljice o čebelah, ki so jih predstavile zaposlene iz Osrednje knjižnice Mozirje. Ob koncu druženja so v dar prejeli še slikanico z naslovom Čebela BERE med, ki jo je pripravila ilustratorka Urška Stropnik Šonc in partnerji. Več na https://www.savinja.si/cebela-bere-med/.
Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu (UNM FZV) skupaj s tremi kmetijami in Vzgojno-izobraževalnim zavodom Višnja Gora v dveletnem projektu razvija model usposabljanja o zdravilnih rastlinah na učnih kmetijah. Namen projekta Fitokmetije, ki je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je pridobivanje in prenos znanj pilotnim kmetijam za razvoj nove storitve didaktične kmetije za zeliščarstvo s poudarkom na ohranjanju okolja in uporabi zelišč v prehrani, s prepletom znanj s področja fitoterapije, ki nadgrajuje tradicionalni zdravilski pristop, ter oblikovanje možnosti za razvoj novih dopolnilnih dejavnosti na podeželju.
Delimo zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Številni pašniki v okolici Palčje vasi pri Pivki so postali prostor razvoja novih tehnologij mladega študenta zoologije Timoteja Kovača. Biološka raznolikost prostora obeta prirejo visoko kakovostnega mesa. Timotej je prepričan, da je živinoreja del zaključenega naravnega kroga.
Združeni narodi želijo z Mednarodnim letom sadja in zelenjave poudariti pomen sadja in zelenjave za zdravje in razvoj ljudi ter opozoriti na škodo, ki jo naredimo z odpadno hrano. Spodbuditi želijo tudi večjo odločnost v smeri promocije pravičnejšega, bolj trajnostnega in bolj učinkovitega prehranskega sistema.
