Zanimiv turistični produkt je istrski zajtrk, s katerim je Mateja Hrvatin Kozlovič pred dvema letoma povezala kmetije v slovenski Istri. Ponujajo prehransko uravnotežen obrok za dve osebi iz lokalnih sestavin majhnih ali butičnih ponudnikov, ki ohranjajo istrsko gastronomsko tradicijo. Lani je istrski zajtrk postal finalist v izboru Sejalec, s katerim Slovenska turistična organizacija nagrajuje ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu.
Antropocen je geološka doba v kateri največje spremembe povzroča človek s svojim delovanjem. Naša dejanja, še posebej v tem obdobju, se kažejo v izkoriščanju naravnih virov, uničevanju naravnih habitatov, veliki uporabi kemikalij… In vendar je v naših glavah in rokah tudi moč, da delamo drugače. Urbano čebelarstvo je ena od poti preko katere lahko ozaveščamo na več ravneh – ozaveščanje mora potekati znotraj regionalnih in lokalnih institucij, v proizvodnem sektorju pa vse do prebivalcev, še posebej najmlajših.
Tudi predšolski otroci iz Osnovne šole Ljubno ob Savinji so v četrtek 20. maja 2021 na Ljubnem spoznavali, da brez čebel praktično ni življenja. Knjižnica Ljubno je gostila čebelarski kotiček - didaktično izobraževalni pripomoček namenjen najmlajšim obiskovalcem knjižnic pri partnerjih v tej operaciji sodelovanja LAS Čebela BERE med. Preko te operacije so potekale različne aktivnosti povezane s pomenom čebel, dogajanje pa je popestril tudi predsednik čebelarske družine Ljubno gospod Jože Grudnik, ki je otrokom na zanimiv način prikazal delo čebelarja in pomembnosti čebel za naše okolje. Otroci so budno spremljali različne pravljice o čebelah, ki so jih predstavile zaposlene iz Osrednje knjižnice Mozirje. Ob koncu druženja so v dar prejeli še slikanico z naslovom Čebela BERE med, ki jo je pripravila ilustratorka Urška Stropnik Šonc in partnerji. Več na https://www.savinja.si/cebela-bere-med/.
Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu (UNM FZV) skupaj s tremi kmetijami in Vzgojno-izobraževalnim zavodom Višnja Gora v dveletnem projektu razvija model usposabljanja o zdravilnih rastlinah na učnih kmetijah. Namen projekta Fitokmetije, ki je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je pridobivanje in prenos znanj pilotnim kmetijam za razvoj nove storitve didaktične kmetije za zeliščarstvo s poudarkom na ohranjanju okolja in uporabi zelišč v prehrani, s prepletom znanj s področja fitoterapije, ki nadgrajuje tradicionalni zdravilski pristop, ter oblikovanje možnosti za razvoj novih dopolnilnih dejavnosti na podeželju.
Delimo zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Številni pašniki v okolici Palčje vasi pri Pivki so postali prostor razvoja novih tehnologij mladega študenta zoologije Timoteja Kovača. Biološka raznolikost prostora obeta prirejo visoko kakovostnega mesa. Timotej je prepričan, da je živinoreja del zaključenega naravnega kroga.
Združeni narodi želijo z Mednarodnim letom sadja in zelenjave poudariti pomen sadja in zelenjave za zdravje in razvoj ljudi ter opozoriti na škodo, ki jo naredimo z odpadno hrano. Spodbuditi želijo tudi večjo odločnost v smeri promocije pravičnejšega, bolj trajnostnega in bolj učinkovitega prehranskega sistema.
Serija predstavlja zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Domen si je vedno želel postati veterinar, po študiju geografije na Filozofski fakulteti je s svojim dekletom Lauro, ki je končala študij živinoreje postavil na noge primestno kmetijo. Kozjereja in zabojčki z različnimi pridelki so že dobro poznani v Volčjem potoku in okolici. Serijo si poglejte na: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174753604?s=tv.
Se še spomnite kateri radijski sprejemnik ste uporabljali pred 50 in več leti okoli katerega se je zbirala družina? Radio ali radijski sprejemnik je bil in je še vedno član skoraj vsake družine. Tako je bilo včasih in taka naveza traja tudi danes. Ko imaš radio, nisi nikoli sam. Vsak radio je priča nekega preteklega časa in zgodba zase.
Serija 25 oddaj kratkega formata #Zelena generacija - Young Village folk, predstavlja zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Zavržena hrana, še posebno kruh, sta spodbudila idejo mladega študenta trajnostnega podjetništva na Primorski fakulteti. Tako je iz ostankov zavrženega kruha nastala podjetniška ideja »Brodka«.
