Količina odpadne hrane, ki smo jo v Sloveniji povzročili v letu 2020, je znašala 143.570 ton [1]. Navkljub vedno večji ozaveščenosti prebivalstva o odpadni hrani smo v letu 2020 povzročili za petino več odpadne hrane kot v letu 2013, ki je prvo leto dostopnosti teh podatkov. Polovica evidentirane odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. Podrobnejša analiza je dostopna TUKAJ, veliko dobrih zgodb pa najdete tudi na FB profilu Hrana ni odpadek.
Uradni podatki o nastajanju odpadne hrane v Evropski uniji še niso dostopni, saj bodo države članice Evropske unije do sredine leta 2022 poročale podatek za leto 2020. Različne študije ocenjujejo, da v Evropski uniji na letni ravni proizvedemo od 88 do 129 milijonov ton odpadne hrane, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard EUR [2,3]. Te količine predstavljajo 20 % vse proizvedene hrane.
Tudi v teh študijah ugotavljajo, da največji delež odpadne hrane povzročijo končni potrošniki, medtem ko je drugi najpomembnejši vir proizvodnja hrane (vključno s primarno proizvodnjo). Poenoteno poročanje držav članic EU bo razkrilo, ali so ti različno ocenjeni deleži na ravni Slovenije in študij EU posledica različnega kategoriziranja podatkov ali razlik v načinu poročanja posameznih kategorij (zlasti načina ocenjevanja količin odpadne hrane v primarni pridelavi).
