Proizvod narejen iz rastlinskih ali drugih biološko-osnovanih virov še ni sam po sebi trajnosten!
Pravi odgovor dobimo šele, ko pogledamo njegovo celotno življensko pot, to je od pridobivanja primarne surovine do faze po koncu uporabe.
Trditve, kot so: naravno, bio-osnovano, lokalno in krožno, pri potrošnikih pogosto vzbudijo občutek, da gre za okolju prijaznejšo alternativo. To je lahko res, vendar pa ni vedno samoumevno. Tudi izdelki, narejeni iz biomase, torej rastlin, ostankov hrane, lesa ali drugih obnovljivih bioloških virov, lahko povzročajo precejšnje vplive na okolje.
Pri presoji življenskega cikla ne smemo gledati samo na končni izdelek, vendar je pomembno:
- od kod prihaja surovina,
- kako je bila pridelana,
- koliko energije in resursov je bilo potrebne za predelavo,
- kakšna embalaža je bila uporabljena,
- kako daleč je izdelek potoval in
- kaj se z njim zgodi po končani uporabi.
Takšen celovit pogled imenujemo analiza življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment – LCA).
Predstavljajmo si dva podobna izdelka. Eden je narejen iz ostanka živilske industrije, drugi pa iz posebej pridelane rastline. Prvi lahko koristi že obstoječ material, ki bi sicer postal odpadek, drugi pa morda zahteva dodatne vire, kot so kmetijska zemlja, voda, gnojila in energija. Razlika med njima je lahko velika, čeprav oba nosita oznako »bio-osnovano«.
Posebej pomembni so tudi morebitni prenosi okoljskih vplivov – z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov lahko na primer nehote povečamo porabo vode, obremenitev tal ali vpliv na biotsko raznovrstnost. Zato samo merjenje ogljičnega odtisa ni dovolj, pri odgovorni okoljski presoji se upošteva več dejavnikov, opredeljenih v metodologiji ISO 14040 in ISO 14044. Med njimi so podnebni vplivi, raba zemljišč, poraba vode, poraba virov ter drugi pritiski na okolje in zdravje ljudi.
Projekt ARGONAUT razvija orodje JASON, ki s pomočjo umetne inteligence pomaga hitreje zbirati, urejati in analizirati podatke o vplivih bioosnovanih izdelkov. Namen ni, da bi program odločal namesto strokovnjakov, temveč je njegova naloga predvsem olajšati delo pri obdelavi velike količine podatkov, prepoznavanju vrzeli in primerjavi različnih možnih scenarijev. Končne odločitve pa morajo še vedno temeljiti na strokovni presoji ter preglednih in transparentnih podatkih.
Trajnost ni oznaka, ki jo izdelek dobi enkrat za vselej, temveč rezultat premišljenih odločitev na vsakem koraku njegove življenjske poti!