Na posvetu bo Evropska komisija predstavila težko pričakovano Vizijo EU za kmetijstvo in hrano. Ugledni strokovnjaki in predstavniki kmetijskega sektorja bodo poskušali osvetliti vprašanje, ali je Vizija EU uspela uskladiti zahteve kmetijskega sektorja po bolj stabilnih, spodbudnih pogojih za kmetijstvo z manj regulacije in administrativnih bremen na eni strani z naraščajočimi zahtevami družbe glede varovanja okolja, podnebja in dostopnosti zdrave hrane na drugi strani. Dogodek bo potekal v kongresnem centru Brdo pri Kranju, Predoslje 39, Kranj. Prijave so odprte do 3. 3. 2025 na povezavi TUKAJ, program srečanja pa je objavljen na spletni strani MKGP.

Mlinarstvo Kolenko je družinsko podjetje z bogato tradicijo, ki sega več generacij nazaj. Zavezanost kakovosti, naravi in lokalni skupnosti jih je vodila k prehodu na ekološko pridelavo žit in trajnostno mletje moke. Njihov cilj je ponuditi potrošnikom zdrave in naravne izdelke ter hkrati prispevati k ohranjanju okolja.

Osrednji poudarek njihovega delovanja je uporaba trajnostnih pristopov pri predelavi žit. S sodobnimi tehnologijami, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, zmanjšujejo porabo električne energije in zmanjšujejo ogljični odtis proizvodnje. Pri mletju uporabljajo tradicionalne kamnite mline, ki omogočajo počasno in nežno obdelavo zrnja, kar ohranja več hranilnih snovi v končnih izdelkih.

Ker se bodo v naslednjih tednih in mesecih zvrstili številni govori, napovedi in dogodki, je ELARD pripravil časovnico in poseben spletni prostor, ki vam bo v pomoč pri njihovem spremljanju. Informacije bodo objavljali sproti in dodajali nove funkcionalnosti. Koledar najdete TUKAJ.

V Sloveniji je na nacionalni ravni sicer izkazana načelna podpora participativnemu upravljanju s porečji, vendar sistemski pristop še ni ustrezno vzpostavljen, zato zlasti v manjših porečjih različne pobude po upravljanju prihajajo od spodaj navzgor. In tu se nakazuje posebna vloga lokalnih akcijskih skupin in pristopa LEADER/CLLD.

Kraška reka Temenica deli zgodbo številnih slovenskih vodotokov, s katerimi smo desetletja netrajnostno upravljali. Če želite spoznati, kako si sledijo geografska analiza porečja, opredelitev ključnih vodno-upravljavskih izzivov, analiza deležnikov in njihovo opolnomočenje ter vrednotenje učinkov izvedenih participativnih aktivnosti – preberite članek v reviji DELA, ki je na voljo na povezavi: https://journals.uni-lj.si/Dela/article/view/20638/17889