Mesec prostora na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predstavlja pomembno stičišče raziskovalcev, strokovnjakov iz prakse, oblikovalcev razvojnih politik, študentov in vseh, ki jih povezuje zanimanje za trajnostni prostorski in regionalni razvoj. Že 13. Mesec prostora je potekal, 21. 10. 2026, z naslovom Participativnost med teorijo in prakso: izkušnje pri razvoju podeželja.
Društvo za razvoj slovenskega podeželja in znotraj društva delujoč Forum raziskovalcev smo aktivno sodelovali s predstavitvijo »Mi smo podeželje! Participativnost na primeru 6. Slovenskega podeželskega parlamenta«, ki je v ospredje postavila pomen aktivnega vključevanja prebivalcev podeželja v oblikovanje razvojnih politik in iskanje odgovorov na sodobne izzive podeželskih območij.
Slovensko podeželje se sooča s številnimi razvojnimi, družbenimi in demografskimi spremembami, ki vplivajo na kakovost življenja ter možnosti razvoja lokalnih skupnosti. Ob tem postaja vse pomembnejše vprašanje, kako prebivalcem podeželja omogočiti, da aktivno sodelujejo pri sprejemanju odločitev, izražajo svoje potrebe in sooblikujejo prihodnost prostora, v katerem živijo.
6. Slovenski podeželski parlament je v letu 2026 povezal različne deležnike slovenskega podeželja. Njegova posebnost je, da ni zasnovan zgolj kot enkraten dogodek, temveč kot širši proces vključevanja, povezovanja in dialoga.
Osrednje sporočilo je, da mora biti glas podeželja slišan in upoštevan, prebivalci podeželja pa morajo biti aktivni soustvarjalci njegove prihodnosti. Podeželski parlament pri tem predstavlja prostor povezovanja različnih generacij, poklicev, organizacij in interesov ter omogoča izmenjavo izkušenj, znanj in razvojnih pobud.
Poseben poudarek ima povezovanje raziskovalcev in praktikov. Sodelovanje med univerzo, raziskovalci in organizacijami, ki delujejo neposredno na terenu, je pomembno za prepoznavanje razvojnih izzivov, oblikovanje ustreznih rešitev ter prenos znanstvenih spoznanj v prakso.
6. Slovenski podeželski parlament nam je dal sporočilo, da prihodnost podeželja ni zgolj vprašanje razvojnih politik, temveč predvsem sodelovanja, povezovanja in skupnega oblikovanja rešitev. Prav zato je pomembno, da dialog med prebivalci, razvojnimi institucijami, raziskovalci in odločevalci ostane aktiven tudi po zaključku posameznih dogodkov.
Foto: Oddelek za geografijo, Špela Stanonik
