Tokrat vas vabimo, da prisluhnete predavanju prof. dr. Jožetu Ramovšu, doktorju antropologije in socialnemu delavcu ter predstojniku Inštituta Antona Trstenjaka. Dela kot raziskovalec, predavatelj in v praksi zlasti na področjih: sožitje med ljudmi, staranje in integrirana dolgotrajna oskrba, zasvojenosti in omamljanje.
Po njegovem mnenju naj bi starostniki čim dlje ostali doma in bil pri tem čim bolj samostojni. Dom upokojencev naj bo krajevno središče za vse podporne oziroma razbremenilne storitve, ki bi to omogočale. Le-te naj bi predstavljale večino storitev sodobnega doma upokojencev, samo manjši del, ena izmed njih, pa naj bi bila namestitve v domu upokojencev.
Dolgotrajna oskrba je socialni steber, ki vsebuje osnovno zdravstveno zavarovanje za bolezen, zdravila, bolnišnico, oskrbo in podobno. Kadar človek ne more več sam opravljati osnovnih vsakdanjih opravil, mu na pomoč priskoči državni sistem, in sicer finančno, z ustanovami, storitvami in drugimi aktivnostmi, ki jih potrebuje. Veliko dolgotrajne oskrbe se dogaja doma, s pomočjo sorodnikov, sosedov, znancev. Vsakodnevno približno 200.000 sorodnikov v Sloveniji pomaga nekomu doma, ker sam ne zmore poskrbeti zase zaradi starosti, bolezni, invalidnosti. Prav tako vsak teden približno 25.000 sosedov v Sloveniji prinese hrano, skuha, zakuri ali kako drugače pomaga sosedom, ki so onemogli, zlasti zaradi starosti ali bolezni. Med predavanjem smo se sprehodili od oskrbe v preteklosti, kako so na primer še približno 150 let nazaj bolj ali manj vse ljudi oskrbovali doma in kako so se skozi čas razvijali domovi do današnjih dni. Kot pravi prof. dr. Jože Ramovš: »Človek je bitje, ki, kadar je pri močeh, pomaga drugim, drugi pa pomagajo njemu. Pravzaprav smo vsi celo življenje drug od drugega odvisni. Na tem temelji oskrba.«
Knjigo Integrirana dolgotrajna oskrbe avtorja dr. Jožeta Ramovša lahko kupite TUKAJ, posnetek njegovega predavanja je dostopen TUKAJ.