V galeriji Atrija ZRC je bila odprta dokumentarna fotografska razstava Pokrajine skupnega avtorice dr. Mateje Šmid Hribar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Razstava skozi terenske fotografije in kratke zgodbe predstavlja skupnosti, ki s skupnim delom skrbijo za zemljišča, naravne vire in druge prostore skupnega pomena.
Dogodek se je začel z okroglo mizo Pokrajine skupnega v praksi: o skupnostnih praksah in upravljanju prostora in nadaljeval z otvoritvijo razstave, ki se jo je udeležila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, Mojca Erjavec. Poleg nje in avtorice razstave dr. Mateje Šmid Hribar so na okrogli mizi sodelovali še dr. Nevenka Bogataj z Andragoškega centra Slovenije, dr. Daniela Ribeiro in mlada raziskovalka Elizabeta Vršnik z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Tomaž Bregant iz Agrarne skupnosti Poljšica ter Andrej Koruza iz Trajne in Krater kolektiva.
Na razstavi je predstavljenih 12 tipov skupnostnih prostorov oziroma pokrajinskih elementov, od planinskih pašnikov in poti do urbanih zelenih površin. Razstava opozarja, da številni prostori in pokrajinski elementi, ki jih dojemamo kot samoumevne, nastajajo in se ohranjajo zaradi skupnega, prostovoljnega dela. V ospredju so tradicionalne oblike skupnostnega upravljanja, kot so agrarne in pašne skupnosti oziroma vaške srenje. Te že stoletja skrbijo za pašnike, travnike, gozdove, vodne vire, poti in druge skupne prostore.
Razstava predstavlja tudi novejše skupnostne prakse, zlasti v urbanem okolju, v okviru katerih skupnosti upravljajo manjše zelene površine, prostore srečevanja, naravne rezervate in druga zemljišča. Čeprav se tradicionalne in novejše skupnosti soočajo z različnimi izzivi, jih povezuje skrb za prostor, naravne vire in skupno dobro.
Tretji poudarek razstave je na živi praksi skupnega upravljanja. Agrarne skupnosti so bile 17. aprila 2026 vpisane v Register nesnovne kulturne dediščine, pri čemer je bil poudarjen pomen dolgoletnega sodelovanja in dogovarjanja, samoorganizacije, medgeneracijskega prenosa znanja ter odgovornosti do skupnega premoženja.
»Na prvi pogled se zdijo ti prostori oziroma pokrajine vsakdanji in samoumevni. Njihove vrednosti se zavemo šele, ko jih zaradi opuščanja rabe, privatizacije in podobnih socio-ekonomskih procesov izgubimo,« poudarja avtorica razstave. Prav zato jih želi razstava približati širši javnosti ter se pokloniti skupnostim, ki zanje skrbijo, in opozoriti na vrednote in koristi, ki jih njihovo delo prinaša širši družbi.
Razstava želi spodbuditi razmislek o pomenu skupnostnega upravljanja prostora in naravnih virov ter opozoriti na potrebo po boljšem poznavanju skupnih zemljišč in koristi, ki jih njihovo upravljanje prinaša širši družbi. Če si razstave še niste ogledali, bo do 2. oktobra na ogled v Atriju ZRC, naslednja otvoritev pa bo 16. oktobra v Galeriji Dupljanske graščine v Dupljah na Gorenjskem.
Razstava je nastala ob podpori Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101).