Povezanost med deležniki pri razvoju trajnostnih skupnosti in inovativnost sta cilja letošnje konference, ki središče postavlja vlogo države pri podpiranju trajnostnega razvoja v lokalnih skupnostih in napredne pristope za izrabo trajnostnega potenciala. Program in prijava na dogodek je možno preko povezave TUKAJ.
Evropski forum za lokalne inovacije (ELIF) je razpisal poziv za projekte Socialnih inovacij lokalnh skupnosti (Community-Led Social Innovations - CLSI). S pozivom želijo povečati prepoznavnost primerov dobrih praks in ustanovili CLSI mrežo med spletnim dogodkom, ki bo potekal novembra 2024.
Projekte oddajte do 16. 9. 2024 do 17:00. ure. Vsi podatki na kakšen način se projekt oddaja so na voljo na strani poziva. Za dodatna vprašanja so na voljo na e-naslovu elif@aeidl.eu.
Konferenco z naslovom Zelena preobrazba na evropskem podeželju bo potekala septembra v organizaciji Litvanskega centra za družboslovje, Inštituta za ekonomiko in razvoj podeželja (EKVI), Evropske mreže za razvoj podeželja (ERDN) in litvanske Akademije za znanost. Prijave so odprte do 1. 6. 2024, več o konferenci pa si preberite TUKAJ.
Socialna zadruga Bela murva je bila ustanovljena v okviru slovenskega projekta »Svilena pot« katerega cilj je vrnitev proizvodnje svile v Slovenijo in ustanovitev zadruge z namenom združevanja vseh zainteresiranih skupin na področju Svilogojstva in učenju ter predstavljanju te dejavnosti. S svojim delovanjem pripomore k inovativnemu reševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih družbenih izzivov ter zagotavlja delovna mesta in socialno vključenost ranljivih skupin.
Njihovo poslanstvo je zagotavljati visokokakovostne, trajnostno pridelane sviloprejkine kokone, ki so osnova za revolucionarne medicinske izdelke in rešitve.
Inovacije v biotehnologiji za trajnostno prihodnost BioTehna je slovensko podjetje, specializirano za razvoj in implementacijo naprednih biotehnoloških rešitev. Osredotočajo se na področja, kot so proizvodnja biopesticidov, biofertilizerjev, ter čiščenje odpadnih voda z biološkimi procesi.
Njihova vizija je izboljšati trajnostne prakse v kmetijstvu, industriji in urbanem okolju. Podjetje je znano po svojih inovativnih pristopih, ki vključujejo uporabo mikroorganizmov za nadomeščanje kemičnih sredstev v kmetijstvu, s čimer zmanjšujejo okoljsko obremenitev in izboljšujejo kakovost tal. BioTehna se v okviru Zavoda Kersnikova ukvarja tudi z raziskavami in razvojem novih biotehnoloških metod, ki omogočajo učinkovito čiščenje odpadnih voda, s čimer prispevajo k ohranjanju naravnih virov.
Podeželska mladina Evrope in Estonski 4H organizirajo Evropsko srečanje 2024, s poudarkom na razvoju podjetniških kompetenc, kako jih uporabiti v vsakdanjem življenju, da zagotovimo trajnost v lokalnih skupnostih. Več o srečanju in projektu si preberite TUKAJ.
Društvo za razvoj slovenskega podeželja in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto sta organizirala posvet o vzpostavitvi novega magistrskega programa in o prenovi visokošolskega strokovnega študijskega programa na področju upravljanja podeželja na Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Posvet je potekal 17. 6. 2024 v virtualni obliki.
Uvodoma sta izr. prof. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše, dekanja in izr. prof. dr. Andrej Lisec predstavila šolo in njene programe, nato pa je potekala razprava o vsebini programov, prekrivanju s podobnimi programi drugih inštitucij ter možnostmi sodelovanja pri izvedbi magistrskega programa. Strokovnjake na področju podeželja so povabili k vključitvi v pedagoški proces, pa tudi k sodelovanju pri diplomskih nalogah, izvajanju strokovnih praks ter terenskih vaj za študente.
Na zadnjem, tretjem, delu usposabljanj ocenjevalcev projektov LEADER/CLLD in strokovnega osebja pri vodilnih partnerjih smo strnili ugotovitve razprav, ki sta prejšnji dve soboti potekali v Kopru oziroma v Portorožu. Na vsaki od njih so udeleženci podrobno spoznali merila in način dela v treh LAS, Tina Divjak, CNVOS, je predstavila pravne vidike ocenjevanja, ključen pa je bila razprava med udeleženci. Na sobotnem srečanju so udeleženci primerjali ugotovitve iz delavnic v Kopru in na Ptuju, Julija Marošek, Nov‘na razvoj d.o.o., pa je umestila merila in ocenjevanja projektov LAS v širši programski in evropski okvir ter še posebej izpostavila vlogo in naloge ocenjevalcev.
