Pod okriljem našega društva bodo v drugi polovici leta 2025 po vsej Sloveniji potekala regionalna srečanja o razvoju podeželja. Po načelu od spodaj navzgor želimo na regionalni ravni spodbuditi razpravo o izzivih in vlogi podeželja, še posebej o prebivalstvenih in socialnih spremembah. Na ta način se želimo približati večjemu številu prebivalcev podeželja in hkrati omogočiti razpravo o specifičnih potrebah in priložnostih posameznega območja. Na podlagi pomembnih razvojnih prebojev, ki so rezultat izvajanja programa LEADER/CLLD v dveh preteklih programskih obdobjih, in široko razvejane mreže deležnikov bodo izvedbo posvetov organizirale Lokalne akcijske skupine na posameznem območju. V procesu priprave in izvedbe regionalnih srečanj bo društvo nudilo strokovno in tehnično podporo ter koordiniralo proces na nacionalni ravni. Spoznanja in zaključke regionalnih srečanj bomo obravnavali na nacionalni ravni na 6. slovenskem podeželskem parlamentu spomladi 2026.

Letošnji 6. evropski podeželski parlament bo potekal v kraju Inverurie na Škotskem od 20. do 23. oktobra. Tema letošnjega parlamenta je Rešitve podeželskih skupnosti za globalne izzive. Informacije za udeležence pa so na voljo TUKAJ.

Evropska LEADER mreža za razvoj podeželja - ELARD, s podporo nacionalnih mrež kot je Društvo za razvoj slovenskega podeželja, je objavil peticijo s katero poziva k poštenemu dogovoru za podeželsko Evropo. Zahtevajmo trdnejšo prihodnost za podeželsko Evropo in zagotavljanje LEADER/CLLD kot stebra razvoja EU.

Evropa si ne more privoščiti, da bi zapustila podeželske skupnosti. Zahtevamo konkretne ukrepe za vključitev LEADER/CLLD v jedro politik EU, zagotavljanje teritorialne kohezije, gospodarske konkurenčnosti, odpornosti na demokracijo in učinkovit odziv na krizo na podeželju.

Podpišite to peticijo in zagotovite, da bodo glasovi podeželja slišani in da bo participativni razvoj ostal v središču politike EU!

Celotno besedilo peticije je objavljeno TUKAJ.

Tokrat vas vabimo, da prisluhnete predavanju prof. dr. Jožetu Ramovšu, doktorju antropologije in socialnemu delavcu ter predstojniku Inštituta Antona Trstenjaka. Dela kot raziskovalec, predavatelj in v praksi zlasti na področjih: sožitje med ljudmi, staranje in integrirana dolgotrajna oskrba, zasvojenosti in omamljanje.

Po njegovem mnenju naj bi starostniki čim dlje ostali doma in bil pri tem čim bolj samostojni. Dom upokojencev naj bo krajevno središče za vse podporne oziroma razbremenilne storitve, ki bi to omogočale. Le-te naj bi predstavljale večino storitev sodobnega doma upokojencev, samo manjši del, ena izmed njih, pa naj bi bila namestitve v domu upokojencev.