»V svetu se na globalni ravni zavrže skoraj tretjina proizvedene hrane, v Sloveniji gre v smeti povprečno 68 kilogramov na prebivalca. V celotni verigi največ zavržene hrane, več kot 50 %, nastaja v gospodinjstvih,« razlaga Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija in borka za manj zavržene hrane. Več si preberite TUKAJ.
Svet EU je 25. aprila 2023 sprejel nove zaključke na temo »priložnosti bioekonomije v luči trenutnih izzivov s posebnim poudarkom na podeželju«. Poudaril je pomembnost bioekonomije pri regeneraciji podeželskih in obalnih območij s spodbujanjem inovacij in ustvarjanjem delovnih mest. Države članice so izpostavile potrebo po upoštevanju regionalnih in lokalnih posebnosti. S promocijo veščin in usposabljan povezanih z bioekonomijo v podeželskih območjih pa so vključile mlajše generacije. Več si preberite TUKAJ.
EU SKP mreža je objavila natečaj dobrih praks razvoja podeželja ARIA23 (Agriculture & Rural Inspiration Awards 2023), katerega namen je izpostaviti pozitivne učinke sredstev SKP na kmetijstvo, podeželje in skupnosti v obdobju 2014-2022. Svoj predlog nacionalnih kandidatov za evropski natečaj ARIA 2023 pošljite na Mrežo za podeželje. Neformalne predloge zbirajo do 15. 6. 2023, rok za pošiljanje izpolnjenih prijavnih obrazcev pa je 3. 7. 2023. Več o natečaju TUKAJ.
Organizacije, ki se želijo pridružiti koordinacijski skupini Podeželskega pakta, morajo do 26. 5. 2023 izpolniti prijavo na spletni strani https://rural-vision.europa.eu/rural-pact/rural-pact-coordination-group_en. Na spletni strani so navedeni vsi pogoji in narava delovanja koordinacijske skupine.
V Minoritskem samostanu na Ptuju bo potekal že 34. Festival Dobrote slovenskih kmetij. Program dogodka je na voljo TUKAJ, več podatkov o Festivalu pa je na voljo na spletni strani Dobrote slovenskih kmetij.
V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta FLIARA (Female-Led Innovation in Agriculture and Rural Areas - Inovacije v kmetijstvu in na podeželju, ki jih vodijo ženske) bodo zasnovali 10 vizij, ki so odgovor na današnje izzive: Povezano podeželje, Ohranimo podeželje domače, Živo podeželje, Digitalno podeželje, Prehransko in energetsko samooskrbno podeželje idr. Na ravni projekta bodo zbrali 90 vizij, od tega 10 iz Slovenije. Vizije bodo analizirali glede na tip podeželja (značilno podeželsko območje, obrobno podeželsko območje, podeželje blizu mesta) in regionalni kontekst.
V nadaljevanju bodo s podobnimi aktivnostmi iskali kmetijske in nekmetijske inovacije na podeželju ter vrednotili doprinos žensk k trajnostnemu razvoju podeželja. Koordinator projektnih aktivnosti v Sloveniji je Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (Oddelek za geografijo in Oddelek za psihologijo; rcgeo@ff.uni-lj.si) in ga sofinanicra program Horizon Europe.
Prva participativna aktivnost je potekala v četrtek, 20. 4. 2023, na sedežu Občine Dol pri Ljubljani. Z lokalnimi in regionalnimi deležniki so izvedli delavnico prepoznavanja in snovanja vizij trajnostnega razvoja podeželja blizu mesta. V prvem delu so iskali probleme/izzive na območju občin LAS Srce Slovenije, v nadaljevanju pa snovali vizije podeželja prihodnosti - kakšen LAS Srce Slovenije si želimo čez 15 do 20 let.
Konferenca skupnosti, ki jih je navdihnil program LEADER, bo osredotočena na izmenjavo izkušenj v EU skupnostih in širše. Tokrat bo v središču »Matera Orientale Metapontino« in območje Basso Sinni. Registracije so že odprte TUKAJ.
Programsko obdobje 2014-2020 (s prehodnim obdobjem do leta 2022) se počasi zaključuje. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v omenjenem programskem obdobju izvedli šest javnih razpisov za podukrep 19.3 Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine. V okviru teh je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrila 44 projektov, izmed katerih jih je kar 23 mednarodnih. V teh projektih tako sodeluje kar 34 od 37 slovenskih lokalnih akcijskih skupin. Do konca leta 2022 je bilo tako zaključenih in izplačanih že kar 18 projektov sodelovanja LAS. Največ odobrenih projektov sodelovanja LAS ima LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, in sicer kar 12.
