Premislek o mobilnosti na podeželju: lokalne rešitve za močnejše in bolj povezane skupnosti

Dostop do mobilnosti je bistven za kakovost življenja, socialno vključenost in gospodarske priložnosti na podeželju.

Vpliva na možnost ljudi, da dostopajo do zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih storitev, javnih storitev in družabnih dejavnosti — zato je ključni dejavnik privlačnosti podeželja in tega, ali lahko ljudje ostanejo v krajih, ki jim pomenijo dom.

Zakaj so prostorsko prilagojeni pristopi pomembni za mobilnost na podeželju?

Izzivi mobilnosti na podeželju so pogosto kompleksni in specifični za posamezno okolje. Nizka gostota poseljenosti, dolge razdalje potovanj in omejene storitve javnega prevoza pomenijo, da morajo biti rešitve prilagojene lokalnim razmeram. Izkušnje, ki jih deli Rural Pact, kažejo, da uspešni pristopi pogosto združujejo različne prevozne možnosti, digitalna orodja, vključevanje skupnosti in tesno sodelovanje med lokalnimi deležniki.

Mobilnost na podeželju ne zajema le prevozne infrastrukture. Vključuje ustvarjanje dostopnih, cenovno ugodnih in trajnostnih prevoznih sistemov, ki se odzivajo na potrebe različnih skupin — vključno z mladimi, starejšimi prebivalci in tistimi brez dostopa do lastnega vozila. Pomembno vlogo lahko igrajo prilagodljiv prevoz na zahtevo, storitve souporabe vozil, aktivna mobilnost in celovito načrtovanje.

Read more...

Poziv vladi k ohranitvi samostojnega in močnega slovenskega podeželja po letu 2027!

Spoštovani podeželani,

Pristop LEADER/CLLD je v preteklih letih dokazal svojo vrednost. Gre za enega ključnih instrumentov vključevanja lokalnega prebivalstva v razvoj podeželja, saj temelji na partnerstvu, lokalnem odločanju in prilagajanju razvojnih rešitev dejanskim potrebam lokalnega okolja. Lokalnim akcijskim skupinam omogoča povezovanje občin, društev, gospodarstva, javnih zavodov, razvojnih institucij in posameznikov pri pripravi ter izvajanju lokalnih razvojnih strategij.

V obdobjih izvajanja se je pristop LEADER/CLLD izkazal kot pomemben mehanizem za aktivacijo lokalnega prebivalstva, spodbujanje inovativnih lokalnih projektov, medsektorsko povezovanje, ohranjanje vitalnosti podeželja ter decentraliziran razvoj lokalnih skupnosti.

Rezultati LEADER/CLLDC niso zanemarljivi. Na območju Slovenije je bilo v obdobju 2014-2020 izvedenih 1596 projektov (dodatnih 24 je bilo mednarodnih). Celotna vrednost izvedenih projektov Lokalnih akcijskih skupin za kmetijski regionalni in ribiški sklad je znašala 146 milijonov evrov, od tega je bilo 90,75 milijona evrov sredstev prejetih iz kmetijskega, regionalnega in ribiškega sklada. Ustvarjenih je bilo več kot 300 delovnih mest, izvedenih je bilo 1620 projektov, v 90 % so bili v projektih povezavi partnerji iz javnega, civilnega in gospodarskega sektorja.

Zato zahtevamo:

  1. Prva zahteva je, da LEADER/CLLD tudi po letu 2027 ostane samostojen, prepoznaven in namensko financiran instrument razvoja podeželja. Njegova vloga se ne sme zmanjšati zgolj na možnost izvajanja znotraj širših nacionalnih ali regionalnih razvojnih mehanizmov.
  2. Druga zahteva je, da Republika Slovenija zagotovi stabilno večletno financiranje pristopa LEADER/CLLD, namensko rezervirana sredstva, pravočasno razpoložljivost sredstev ter pogoje za učinkovito izvajanje lokalnih razvojnih strategij.
  3. Tretja zahteva je, da se izvajanje LEADER/CLLD administrativno poenostavi. To pomeni več zaupanja v lokalne akcijske skupine, manj podvajanja kontrol in administrativnih postopkov, hitrejšo obravnavo projektov ter ohranitev lokalne avtonomije pri pripravi strategij, izboru projektov in aktivaciji lokalnih partnerstev.
  4. Četrta zahteva pa je, da Republika Slovenija v pripravo prihodnjega programskega obdobja aktivno in sistematično vključi lokalne akcijske skupine, lokalne skupnosti, nevladne organizacije, razvojne institucije in druge partnerje razvoja podeželja.

Vsa navedena dejtva kažejo, da je LEADER/CLLD pomemben instrument razvoja podeželja, zato vas pozivamo, da podpišete PETICIJO za njegovo ohranitev:

qR koda peticija

Read more...

6. Slovenski podeželski parlament v Ilirski Bistrici odprl razpravo o prihodnosti slovenskega podeželja

V Ilirski Bistrici je med 11. in 12. junijem potekal 6. Slovenski podeželski parlament, osrednji nacionalni dogodek, namenjen razpravi o prihodnosti slovenskega podeželja. Dogodek je povezal prebivalce podeželja, strokovnjake, raziskovalce, predstavnike institucij, oblikovalce politik, odločevalce ter druge deležnike, ki soustvarjajo razvoj podeželskih območij.

Slovenski podeželski parlament je pomemben prostor odprtega dialoga, izmenjave izkušenj in oblikovanja predlogov za nadaljnji razvoj podeželja. Zasnovan je kot interaktiven in vključujoč dogodek, ki temelji na načelih participativne demokracije. Njegov namen ni formalno odločanje, temveč soustvarjanje razprav, pobud in zaključkov, ki lahko prispevajo k boljšim rešitvam za podeželske skupnosti.

Osrednji poudarek letošnjega dogodka je bil namenjen ključnim razvojnim izzivom slovenskega podeželja, ki jih je preko 500 udeležencev izbralo na izhodiščnih devetih regijskih srečanjih konec leta 2025. V preteklih dveh dneh je bilo vzporedno izvedenih osem forumov na tematike: turizem na podeželju, stanovanjska problematika na podeželju, storitve na podeželju in samooskrba s hrano na podeželju. V vseh tematikah so se prepletale horizontalne vsebine vezane na mlade na podeželju in konflikti na podeželju. Kakovostno razpravo okoli 300 udeležencev je zagotovila strokovna, institucionalna in regijska zastopanost udeležencev.

Udeleženci foruma o stanovanjski problematiki so izpostavili potrebo po razvoju alternativnih oblik bivanja na podeželju, zlasti sobivanja za starejše, ter poudarili pomembnost finančnih mehanizmov za pomoč pri prenovi in aktivaciji praznih stanovanj. Opozorili so na nujnost spremembe miselnosti in vrednot, ki tradicionalno dajejo prednost lastništvu nepremičnin, kot ključen korak za reševanje stanovanjskih izzivov. Iz razprave o novih stanovanjskih kapacitetah na podeželju so udeleženci kot ključne ukrepe izbrali naslednje vsebine: javna gradnja - krepitev vloge stanovanjskih skladov pri zagotavljanju javnih in neprofitnih najemnih stanovanj v manjših občinah; mladi in mlade družine - uvedbo celovitih finančnih spodbud za mlade družine; zemljišča - aktivno občinsko upravljanje in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo. Predvsem pa so si udeleženci zaželeli še več razprav in izmenjav, da bo na podeželju našel svoj prostor vsak, ki si ga želi soustvarjati in ohranjati naše podeželske skupnosti žive.

Na forumu o storitvah na podeželju so se strinjali, da storitve na podeželju niso strošek ampak naložba v ljudi in v to, da kraji na podeželju ostanejo živi. Udeleženci so med vsemi ukrepi najvišje ocenili povezovanje in sodelovanje deležnikov – občin, lokalnih akcijskih skupin, društev, šol in podjetnikov – kar potrjuje, da učinkovite rešitve nastajajo v partnerstvu in medsektorskem sodelovanju, ne znotraj posameznih sektorjev. Posebej so izpostavili pomen medgeneracijskega sobivanja: rešitve, ki so privlačne za mlade in mlade družine, lahko hkrati zagotavljajo kakovostno življenje starejšim – od skupnostnih prostorov in prostovoljstva do socialne oskrbe v domačem okolju. Odločevalce zato pozivajo k trem sistemskim premikom: prenosu uspešnih projektnih praks v stabilne modele financiranja, vzpostavitvi nacionalnih standardov za zagotavljanje storitev splošnega pomena ter sistematičnemu vključevanju potreb ranljivih skupin v njihovo načrtovanje. Storitve, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja vseh generacij, morajo nastajati skupaj s prebivalci podeželja – tudi z mladimi, ki so pomemben vir idej, inovacij in razvojnih rešitev.

Udeleženci foruma o turizmu o podeželju so se strinjali, da ima turizem zelo miltiplikativne učinke, potrebno pa je povezovanje med deležniki. Turistični ponudniki nekega območja bi morali na razpisih nastopati skupno, občine pa morajo razpisovati sredstva tudi za vsebine izven urejanja osnovne infrastrukture. Na področju turizma je močno opazen manjko ustreznega kadra, zato je nujno, da mlade ljudi izobrazimo za turistične poklice, da bodo z veseljem prevzemali vlogo natakarjev, kuharjev, animatorjev, vodičev … Mladi so poudarili močan pomen osebnega oz. družinskega izročila in neposrednega okolja, ki razvija željo po tem, da se mladi vključujejo v turizem.

Na forumu o samooskrbi s hrano na podeželju so se zavzeli za izboljšanje pogojev za pridelavo hrane, da zagotovimo prehransko suverenost Slovenije. Prehranska suverenost temelji na ohranjanju proizvodnega potenciala slovenskega kmetijstva, varovanju kmetijskih zemljišč in ustvarjanju pogojev za generacijsko obnovo. Poleg same pridelave hrane pa je za prehransko suverenost ključna tudi organizacija lokalnih prehranskih verig.

Forumom je sledil vsebinski sklop z naslovom Evropsko podeželje temelji na lokalnih skupnostih. Izvedena je bila okrogla miza o pozitivnih učinkih programa LEADER/CLLD na razvoj podeželja v kateri so sodelovali Marjeta Jerič, Andreja Budimir, Primož Kroflič, dr. Andrej Udovč, Željko Savič in Anita Selicka. Hkrati je potekala predstavitev pobude Rural Pact kot skupnosti za sodelovanje med deležniki podeželja.

Večerni del dogodka je zaključila slovesna podelitev nagrade za Najuspešnejše podeželsko območje Slovenije 2026. V izboru so sodelovale podeželske skupnosti: Pliskovica, KS Sorica, KS Starošince in Črna na Koroškem. Vse naštete skupnosti s svojimi pristopi, povezanostjo krajanov in razvojnimi pobudami pomembno prispevajo h kakovosti življenja na podeželju, ocenjevalno komisijo pa je najbolj prepričala Črna na Koroškem.

V petek, 12. 6. 2026, je je potekal plenarni del parlamenta. Udeleženci so prisluhnili domačim in tujim strokovnjakom s področja razvoja podeželja. Program je vključeval uvodne nagovore deležnikov na podeželju ter video nagovor predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je izpostavil, da je podeželje naš biser, predsednica države pa, da je Slovenija močna takrat, ko zna prisluhniti ljudem.

Sledil je sklop Podeželje, mozaik prihodnosti, ki je vključeval dve strokovni predavanji. Predavanje dr. Breandána Ó Caoimha (O´Keeffe) z naslovom Razmislek o irskih izkušnjah z razvojem podeželja / Reflections on Ireland’s Rural Development Experiences in Irene Orešnik z naslovom Manj ovir, več možnosti za podeželje.

Sledila je panelna razprava z naslovom Vizija razvoja slovenskega podeželja, v kateri so sodelujoči razpravljali o ključnih usmeritvah, potrebah in priložnostih za prihodnji razvoj podeželskih območij. Panelisti so bili Goran Šoster, dr. Gorazd Kovačič, dr. Marija Markeš, dr. Irma Slavič Potočnik, Franjo Naraločnik in dr. Andrej Udovč.

Vsebine razprav dvodnevnega dogodka so parlamentarci strnili v Deklaraciji 6. Slovenskega podeželskega parlamenta, ki predstavlja vizijo in cilje slovenskega podeželja. Oblikovali so tudi predloge rešitev, strokovne povzetke in akcijske usmeritve za odločevalce, s katerimi bo glas podeželja s konkretnimi naslovljen na konkretne naslove pristojnih inštitucij, ki odločajo o podeželju.

Dogodek je organiziralo Društvo za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z lokalnimi deležniki: LAS med Snežnikom in Nanosom, LAS Notranjska, LAS Krasa in Brkinov, LAS Zelena Istra, Občino Ilirska Bistrica ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V procesu priprave dogodka je sodelovala tudi Univerza v Ljubljani.

 

FOTOGALERIJA

Read more...

Še manj kot teden dni do 6. Slovenskega podeželskega parlamenta

Do 6. Slovenskega podeželskega parlamenta nas loči le še teden dni. Dogodek, ki bo 11. in 12. junija 2026 potekal v Ilirski Bistrici, bo združil več kot 250 udeležencev iz različnih okolij, organizacij in sektorjev, ki soustvarjajo prihodnost slovenskega podeželja. Osrednje dogajanje bo potekalo v Domu na Vidmu, dopoldanski podeželski forumi pa bodo razpršeni na več lokacijah v Ilirski Bistrici in okolici.

Prvi dan bo namenjen predvsem razpravam v podeželskih forumih. Vzporedno bodo potekali tematski forumi, ki bodo obravnavali ključne izzive podeželja, na njih pa bodo udeleženci v razpravah prispevali svoje izkušnje, predloge in poglede na razvoj podeželja.

Popoldanski in večerni del prvega dne, bo v Domu na Vidmu namenjen uvodnim pozdravom, okrogli mizi o pozitivnih učinkih programa LEADER/CLLD na razvoj podeželja ter predstavitvi Rural Pacta kot skupnosti za sodelovanje med deležniki podeželja. Sledila bo slovesna podelitev nagrade za Najuspešnejše podeželsko območje Slovenije 2026, nato pogostitev z lokalnimi okusi in večerno druženje.

Drugi dan bo potekal plenarni del programa. Po prihodu, registraciji in zajtrku slovenskih lokalnih akcijskih skupin bodo sledili uvodni nagovori deležnikov na podeželju, vsebinski sklop »Podeželje, mozaik prihodnosti« z razmislekom o irskih izkušnjah razvoja podeželja ter prispevkom o odpravljanju ovir za razvoj podeželja. Osrednji del dneva bo panelna razprava o viziji razvoja slovenskega podeželja, sledili pa bodo zaključni razmisleki 6. Slovenskega podeželskega parlamenta, kosilo in ogled dobrih praks.

Spremljevalni program bo potekal od četrtka od 16. ure dalje do zaključka parlamenta. Vključeval bo informacijsko stičišče, digitalnega asistenta, dodatne razpravne kotičke »Ideje ob kafjetu«, predstavitve podeželskih skupnosti in vsebin programa LEADER/CLLD ter predstavitev območij, ki sodelujejo v izboru za najuspešnejše podeželsko območje Slovenije 2026.

Dogodek bo sklenjen z ogledom dobrih praks. Udeleženci si bodo lahko ogledali Kmetijo Slavec v Knežaku ali Kmetijo Toniš na Parju, kjer bodo predstavljene lokalne zgodbe razvoja.

Spreljajte našo spletno stran pod zavihkom podeželski parlament, kjer udeleženci lahko najdete vse aktualne informacije. 

Se vidimo!

Read more...

Prijave na 6. SPP odprte le še nakaj dni

Podeželski parlament ni prostor odločanja, temveč živ prostor srečevanja idej, kjer vsak glas prispeva k skupnim rešitvam in prihodnosti skupnosti. S soudeležbo na odprtem in vključujočem forumu, boste udeleženci aktivno soustvarjali razprave, predloge in zaključke – od pobud do konkretnih usmeritev za razvoj podeželja. Z različnimi načini sodelovanja bomo poskrbeli, da boste lahko izrazili svoje mnenje, vplivali na vsebino in videli, kako se vaš prispevek odraža v skupnih rezultatih. Verjamemo, da je prav vaša izkušnja ključna za oblikovanje boljših rešitev, zato želimo, da dogodek zares zaživi kot praznik demokracije, kjer se vsak počuti vključenega in slišanega. Vabimo vas, da se nam pridružite in skupaj ustvarimo prostor, kjer demokracija ni le ideja, temveč izkušnja – in kjer vsak glas nekaj premakne.

Vse navedeno je dobre razlog, da se 11. in 12. junija srečamo v Ilirski Bistrici. Prijave na 6. slovenski so odprte le do 5. junija. 2026. Prijavite se lahko na povezavi: https://www.1ka.si/6SPP2

Vabilo na plenarni del parlamenta (2. dan)

V spodaj priloženem dokumentu si lahko ogledate bogat dvodnevni program.  

Read more...

Inovacije na podeželju: raziščite bogastvo znanja in virov Rural Pact iz celotne Evrope

Inovacije na podeželju se nanašajo na nove ali izboljšane rešitve, razvite na podeželskih območjih za reševanje lokalnih izzivov in priložnosti. Presegajo tehnologijo in zajemajo socialne, organizacijske in upravljavske inovacije.

Pomembne so, ker pomagajo podeželskim skupnostim pri odzivanju na demografske, ekonomske in okoljske pritiske, hkrati pa gradijo odpornost in dolgoročno blaginjo.
Inovacije na podeželju pogosto izhajajo iz sodelovanja. Lokalni akterji, podjetja, javne oblasti, raziskovalci in civilna družba sodelujejo pri soustvarjanju rešitev, prilagojenih specifičnim teritorialnim potrebam.

Pristopi, kot so LEADER/CLLD in druge pobude, ki temeljijo na lokaciji, podpirajo ta proces z omogočanjem eksperimentiranja, izmenjave znanja in mobilizacije lokalnih zmogljivosti.


Koristi so oprijemljive. Inovacije na podeželju lahko izboljšajo zagotavljanje storitev, podpirajo ekonomsko diverzifikacijo, krepijo vključenost skupnosti in izboljšujejo kakovost življenja. Pomagajo tudi pri boljši izkoriščenosti lokalnih sredstev in spodbujajo bolj vključujoče in trajnostne razvojne poti na podeželskih območjih.


Rural Pact ponuja vrsto virov za podporo in navdih za ukrepanje na področju inovacij na podeželju, vključno z:

  • Brošuro o dobrih praksah na področju inovacij, ki temeljijo na lokaciji: raziščite šest inovativnih rešitev, ki ponazarjajo, kako lahko inovacije, ki temeljijo na lokaciji, povečajo odpornost, konkurenčnost in socialno kohezijo na podeželskih območjih

Klikni tukaj:

https://ruralpact.rural-vision.europa.eu/publications/good-practice-brochure-place-based-innovation_en

  • Spletni seminar o dobrih praksah na področju inovacij na podeželju: prebrskajte po poročilu o poudarkih, video posnetkih in predstavitvah za vrsto pobud, ki se ukvarjajo s tehnološkimi, ekološkimi in socialnimi inovacijami;

Klikni tukaj:

https://ruralpact.rural-vision.europa.eu/events/good-practice-webinar-rural-innovation_en

  • Primeri dobrih praks, predstavljeni v podatkovni bazi Rural Pact ter vrsta novic, prihajajočih dogodkov in drugih virov znanja, ki so na voljo na spletni platformi Rural Pact.

Klikni tukaj:

https://ruralpact.rural-vision.europa.eu/good-practice/search_en?f%5B0%5D=topics_all_good_practice%3A36

Raziščite te materiale in jih delite po svojih mrežah, da spodbudite ideje in okrepite prizadevanja za inovacije na podeželju v vaši državi.

Read more...

Posvet in srečanje članov DRSP 2026 na območju LAS Srce Štajerske

15. in 16. maja 2026 je na območju LAS Srce Štajerske potekal Posvet in srečanje članov DRSP, ki je združil razpravo o prihodnjem delovanju društva ter ogled primerov dobrih praks projektov LEADER/CLLD iz preteklega programskega obdobja.

Okoli 50 udeležencev je prvi dan posveta obiskalo Pohorje, kjer so si ogledali projekte Doživetja Bolfenk, bioenergetske točke ter ureditev območja slapa Skalca. Predstavljeni so bili primeri uspešnega povezovanja turizma, naravne dediščine in lokalne ponudbe, ki so nastali s podporo LAS Lastovica in TOTI LAS. Posebno doživetje je predstavljal tudi obisk Čebelarstva Cesar v Razvanju, kjer so udeleženci spoznali inovativne medene izdelke in zgodbo uspešnega lokalnega podjetništva.

Read more...

Forumi za prihodnost podeželja: od razprave do konkretnih rešitev

Beseda forum je v času starih Rimljanov pomenila večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami. Z njo pa tudi povezujemo javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča. Ravno zato smo se odločili, da bomo osrednji del 6. SPP namenili forumom. Ti bodo potekali prvi dan dogodka, na njih bodo udeleženci obravnavali ključne razvojne izzive slovenskega podeželja. Forumi bodo zasnovani kot prostor odprte razprave, izmenjave izkušenj in oblikovanja konkretnih predlogov za nadaljnje ukrepanje.

Forum 1: Turizem na podeželju - Povezovanje turističnih akterjev

Forum bo namenjen razpravi o pomenu sodelovanja med akterji, ki soustvarjajo turistično ponudbo podeželja. Poseben poudarek bo namenjen povezovanju turizma z osnovnimi storitvami na podeželju ter vključevanju mladih v turistično panogo.

Forum 2: Turizem na podeželju - Izobraževanje nosilcev turističnega razvoja

Udeleženci bodo razpravljali o znanjih, kompetencah in podpornih okoljih, ki jih potrebujejo nosilci turističnega razvoja na podeželju. Forum bo posebej izpostavil vlogo žensk in mladih pri razvoju turizma.

Forum 3: Stanovanjska problematika na podeželju - Obnova starih hiš in stanovanj

Forum bo odprl vprašanje neizkoriščenega stavbnega fonda na podeželju, zlasti obnove starih hiš, stanovanj in objektov kulturne dediščine. Razprava bo namenjena tudi izzivom, ki se pojavljajo pri prenovi.

Forum 4: Stanovanjska problematika na podeželju - Vzpostavitev novih stanovanjskih kapacitet

Udeleženci bodo obravnavali možnosti za zagotavljanje novih stanovanjskih kapacitet na podeželju, predvsem z vidika mladih, starejših in spreminjajoče se demografske strukture.

Forum 5: Storitve na podeželju - Zagotavljanje osnovnih javnih in tržnih storitev

Forum bo namenjen vprašanju dostopnosti osnovnih storitev na podeželju, kot so javne, socialne, zdravstvene, oskrbne, izobraževalne in tržne storitve. Posebej bo izpostavljeno vključevanje starejših prebivalcev ter izzivi, ki lahko vodijo konflikte v lokalnem okolju.

Forum 6: Storitve na podeželju - Inoviranje storitev na podeželju

Udeleženci bodo razmišljali o novih pristopih k zagotavljanju storitev na podeželju, predvsem na področju socialnih in podjetniških storitev. Forum bo izpostavil pomen inovacij ter vključevanja mladih in žensk kot pomembnih nosilk sprememb v podeželskih skupnostih.

Forum 7: Samooskrba s hrano na podeželju - Zagotavljanje prehranskih proizvodov in izdelkov

Forum bo obravnaval pomen lokalne pridelave, predelave in dostopnosti prehranskih proizvodov ter izdelkov. Poseben poudarek bo namenjen kmetijskim proizvajalcem, zemljiški problematiki, razmeram za pridelavo hrane ter konfliktom, ki se lahko pojavljajo pri rabi prostora in upravljanju podeželskih virov.

Forum 8: Samooskrba s hrano na podeželju - Znamčenje prehranskih proizvodov in izdelkov

Forum bo namenjen razpravi o prepoznavnosti, trženju in dodani vrednosti lokalnih prehranskih proizvodov in izdelkov. Udeleženci bodo obravnavali možnosti znamčenja, odpiranja novih prodajnih poti, povezovanja ponudnikov ter vključevanja mladih v razvoj sodobnih tržnih pristopov.

Read more...

Spomladanski posvet DRSP o promociji LEADER/CLLD v Višnji Gori

V petek, 17. aprila 2026, smo v Hiši Kranjske čebele v Višnji Gori organizirali Spomladanski posvet Društva za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z LAS STIK. Namen tokratnega posveta je bil povezati člane ter spodbuditi iskanje idej za skupni nastop pri promociji programa LEADER/CLLD. Vzporedno je potekala tudi ustanovna seja Foruma raziskovalcev, ki predstavlja pomemben korak k tesnejšemu povezovanju strokovnjakov in raziskovalcev na področju razvoja podeželja.

Na začetku posveta je zbrane nagovoril podžupan občine Ivančna Gorica in podpredsednik LAS STIK, Tomaž Smole. V svojem nagovoru je predstavil značilnosti območja LAS ter poudaril pomen programa LEADER/CLLD. Udeležence je pozdravil tudi predsednik DRSP, Primož Kroflič, ki je izpostavil ključne izzive, s katerimi se društvo sooča danes in jih pričakuje v prihodnje, ter na kratko predstavil načrtovane aktivnosti društva.

Po uvodnih nagovorih so se udeleženci razdelili: raziskovalci so odšli na ustanovno sejo Foruma raziskovalcev, preostali udeleženci pa so sodelovali na delavnici za promocijo programa LEADER/CLLD. Uvodni del delavnice je bil namenjen predstavitvi ključnih izzivov, s katerimi se trenutno sooča program. Na začetku je Romana Hribar, iz RRA LUR, udeležencem predstavila primer dobre prakse promocije Evropskega tedna mobilnosti znotraj Ljubljanske urbane regije in podala konkretne smernice za učinkovitejšo promocijo programa LEADER/CLLD.

Udeleženci delavnice so ugotovili, da program LEADER/CLLD v Sloveniji še vedno ni dovolj prepoznaven. Ključni razlogi so predvsem preveč strokovna in birokratska komunikacija, ki širši javnosti ni blizu, nejasno opredeljene ciljne skupine ter nepovezana, občasna in premalo profesionalna promocija. Ta pogosto ostaja v ozadju zaradi pomanjkanja časa, kadrov, sredstev in skupne strategije. Dodatne ovire predstavljajo nepreglednost številnih logotipov in komunikacijskih kanalov, slaba prepoznavnost rezultatov projektov, omejeno sodelovanje z mediji ter nezadostna vključenost upravičencev in lokalnih akterjev v promocijske aktivnosti.

Predlagani koncepti skupne promocije poudarjajo potrebo po enotnejši in bolj razumljivi komunikaciji, oblikovanju skupne krovne zgodbe in vizualne podobe programa ter krepitvi vloge DRSP kot povezovalca LAS-ov. Med ključnimi predlogi so tudi vzpostavitev osrednjega komunikacijskega kanala oziroma portala, večja prisotnost na družbenih omrežjih in v medijih, poudarek na konkretnih dobrih praksah ter zgodbah ljudi, ki jih projekti neposredno zadevajo. Pomembni elementi so še usposabljanje deležnikov za učinkovito komuniciranje, tesnejše sodelovanje med LAS-i ter sistematična, profesionalno vodena in finančno podprta promocija, prilagojena različnim ciljnim skupinam in lokalnim posebnostim.

Po dopoldanskem delu so si udeleženci ogledali učni čebelnjak in se sprehodili po Višnji Gori, sledilo pa je druženje ob kosilu. V popoldanskem programu so bile predstavljene dobre prakse LAS STIK, ki so dodatno osvetlile uspešne projekte in pristope na terenu.

 

Priloge:

Predstavitev s posveta

Lista prisotnih

Read more...

Ustanovno srečanje Foruma raziskovalcev podeželja v Sloveniji

Po vzoru dobrih praks iz tujine (npr. Arbeitskreis Ländliche Räume v Nemčiji) ter na podlagi preteklih prizadevanj posameznih raziskovalcev, predvsem pa pozitivnih izkušenj vključevanja raziskovalcev v regijska srečanja v okviru priprav na 6. Slovenski podeželski parlament, je dozorela pobuda za ustanovitev Foruma raziskovalcev podeželja v Sloveniji. Njegovo delovanje pa je bilo uspešno umeščeno pod okrilje Društva za razvoj slovenskega podeželja.

Forum razumemo kot stičišče (fizični in virtualni prostor), namenjen razpravi, sodelovanju in povezovanju. V začetku leta 2026 smo vzpostavili bazo približno 45 raziskovalcev podeželja iz različnih institucij po Sloveniji. Med njimi smo raziskovalci z Univerze v Ljubljani (Filozofska fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo), Univerze v Mariboru (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za turizem), drugih visokošolskih in raziskovalnih ustanov (Univerza na Primorskem, Fakulteta za varstvo okolja Velenje, Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto), raziskovalnih inštitutov (ZRC SAZU, Urbanistični inštitut RS, Kmetijski inštitut Slovenije, SURS) ter ostalih raziskovalcev, ki so na primer del kolektivov na ministrstvih, razvojnih agencijah, LASih, občinah. Skupnost je tudi generacijsko raznolika, saj vključuje raziskovalce na začetku kariere, uveljavljene strokovnjake in tudi upokojene raziskovalce.

Prvo delovno srečanje Foruma raziskovalcev je potekalo v petek, 17. aprila 2026, v okviru spomladanskega posveta DRSP v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori, kjer se nas je zbralo 25 raziskovalcev. Na srečanju smo opredelili ključne usmeritve za nadaljnje delovanje, med drugim organizacijo rednih letnih srečanj, aktivno vključevanje širše skupnosti raziskovalcev v 6. Slovenski podeželski parlament v Ilirski Bistrici ter krepitev vloge našega foruma kot mostu med raziskovalci, praktiki in odločevalci.

Iskreno smo hvaležni DRSP, da je raziskovalcem podeželja v Sloveniji omogočil platformo za povezovanje. Zahvaljujemo se tudi domačemu LAS STIK za gostoljubje in prijetno okolje Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, kjer smo uspešno začeli skupno pot. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja in verjamemo, da bo skupnost Foruma raziskovalcev podeželja še rasla.

Sara Mikolič, Erik Logar, Irma Potočnik Slavič

Read more...
Subscribe to this RSS feed