S pristopom od spodaj navzgor so v oktobru v organizaciji lokalnih akcijskih skupin potekala tri regionalna srečanja - Koroške, Savinjske in Zasavja ter Gorenjske.
Skupina raziskovalcev je ugotovila, da so ključne demografske značilnosti v Sloveniji izgubljanje pomena kmetijstva, velike razlike med podeželskimi območji ter povečanje socialne in zaposlitvene razslojenosti prebivalstva. Skupnim tematskim področjem – konflikti na podeželju, storitve na podeželju ter stanovanjska problematika, regije dodajo še regionalno pomembne vsebine. Nekaj njihovih poudarkov smo zapisali v nadaljevanju, podrobnejše ugotovitve pa bomo predstavili v poročilih, ki jih pripravljamo.
Novembra sledijo posveti Pomurja (10.11.), Osrednje Slovenije (13. 11.), Jugovzhodne Slovenije (13. 11.), Goriške (19.11.) ter Primorske in Notranjske (20.11.). Vabimo predstavnike javnega, zasebnega in civilnega sektorja, da se pridružijo in izpostavijo aktualne izzive svojega območja. Srečanja so del priprav na 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo junija 2026 združil stališča na nacionalni ravni.
Podeželje, ki v Sloveniji zajema več kot 5.100 naselij, se sooča z izrazitimi socialnimi in demografskimi spremembami ter se v zadnjih desetletjih hitro spreminja. Kmetijstvo in gozdarstvo izgubljata svoj nekdanji prevladujoči pomen, povečujejo se socialne in zaposlitvene razlike ter prevlada nekmečkega prebivalstva. Obenem narašča zanimanje mestnega prebivalstva za podeželske danosti, kar prinaša nove razvojne priložnosti, pa tudi konflikte in izzive. Na eni strani se soočamo s pomanjkanjem storitev in stanovanj na območjih s priseljevanjem, na drugi pa z zapiranjem storitev in praznimi hišami v krajih, kjer prebivalstvo upada. Zato je še toliko pomembneje, da podeželski parlamenti povezujejo različne glasove in iščejo rešitve, ki bodo zagotavljale vitalnost podeželja tudi v prihodnje.
REGIJSKO SREČANJE NA GORENJSKEM
Srečanje je združilo predstavnike različnih sektorjev – od kmetijstva, podjetništva, turizma do lokalnih skupnosti – z namenom, da skupaj razmislijo o prihodnosti slovenskega podeželja.
Udeleženci so na treh tematskih delavnicah razpravljali o vlogi žensk na podeželju, o turizmu na podeželju in o demografskih spremembah, ki močno vplivajo na razvoj lokalnih skupnosti.
Izpostavljeni so bili številni izzivi, a tudi priložnosti. Udeleženci so soglasno poudarili, da je za ohranjanje poseljenosti in razvoj podeželja ključno povezovanje – medsektorsko in medgeneracijsko, saj le sodelovanje prinaša nove ideje in rešitve. Pomembno vlogo imata tudi znanje in inovativnost, ki ju je treba spodbujati na vseh ravneh, ter digitalizacija, ki lahko olajša delo, izboljša dostopnost storitev in poveže ljudi tudi v najbolj oddaljenih krajih.
Posebej je bila izpostavljena moč žensk na podeželju – k ot nosilk znanja, tradicije, pa tudi novih podjetniških in družbenih pobud. Velik potencial se skriva v turizmu, ki raste iz skupnosti, temelji na sodelovanju domačinov in ohranjanju lokalne identitete – ne pa v turizmu, ki ga oblikujejo zunanji akterji brez stika z lokalnim okoljem.
Kot so poudarili udeleženci, pa je temelj vsega zdrava demografija – mlade družine, kakovostno življenje na podeželju in občutek pripadnosti skupnosti.
REGIJSKO SREČANJE SAVINJSKA IN ZASAVJE
Regijsko srečanje je potekalo 16. 10. 2025 v Centru za promocijo podjetništva – inkubatorju Podčetrtek in je povezalo dve regiji – Savinjsko in Zasavje – ter šest lokalnih akcijskih skupin: LAS Obsotelje in Kozjansko, LAS Od Pohorja do Bohorja, LAS Raznolikost podeželja, LAS Spodnje Savinjske doline, LAS Zgornje Savinjske in Šaleške
doline ter Partnerstvo LAS Zasavje. Udeležili so se ga predstavniki občin, javnih zavodov, kmetov, mladih, podeželskih žena, društev, gospodarstva in drugih deležnikov in razpravljali o ključnih izzivih, ki zaznamujejo prihodnost podeželja.
V treh vsebinskih delavnicah so posebej izpostavili konflikte na podeželju, kjer prihaja do prepletanja interesov kmetijstva, turizma, varstva narave, infrastrukture in osebne lastnine, kar zahteva več mediacije in usklajevanja; slabšanje dostopnosti do zdravstvenih, socialnih in podjetniških storitev, kjer so opozorili tudi na problem pretirane digitalizacije, ki pogosto izključuje ranljive skupine; ter položaj mladih, ki bi za razvoj podjetniških idej in ustvarjanje delovnih mest potrebovali več priložnosti, manj birokratskih ovir in boljše povezovanje sektorjev.
Udeleženci so se strinjali, da mora podeželje postati prostor priložnosti, kjer bodo prebivalci imeli pogoje za kakovostno življenje.
»Naš glas se sliši,« so ob koncu poudarili organizatorji, ki verjamejo, da bodo zaključki iz regijskih srečanj pomembno prispevali k oblikovanju nacionalnih usmeritev za prihodnost slovenskega podeželja tudi v prihajajočem programskem obdobju.
REGIJSKO SREČANJE NA KOROŠKEM
15. oktobra 2025, je v baročnem Dvorcu Bukovje pri Dravogradu potekalo prvo izmed devetih Regijskih srečanj po Sloveniji, ki se bodo odvila v okviru priprav na 6. Slovenski podeželski parlament. Izpeljale so ga tri Lokalne akcijske skupine: LAS med Kozjakom in Pohorjem, LAS Mežiške doline in LAS Mislinj ske in Dravske doline 2027.
Z udeleženci javnega, zasebnega in civilnega sektorja smo odprto razpravljali o izzivih podeželja zlasti na področjih stanovanjske problematike, razvoja turizma in dostopnosti storitev.
Na prvi tematski delavnici smo se spraševali »Ali imamo na Koroškem na voljo dovolj dostopnih, kakovostnih stanovanj, da pokrijemo potrebe prebivalcev vseh generacij?« in ugotavljali, da bi stanovanj lahko bilo tudi dovolj, če bi bila smotrno izkoriščena. Ugotavljali smo, da bi bilo treba več vključevati stroko, skupaj oblikovati nove modele za aktivacijo obstoječega stanovanjskega fonda in poiskati načine za nove oblike sobivanja. Strinjali smo se, da je treba srednjeročno in dolgoročno načrtovanje in povezovanje na nivoju regije in več medobčinskega sodelovanja… In seveda več sredstev, ki bodo namenjena reševanju te problematike…
V okviru delavnice Turizem na podeželju smo si postavili vprašanje »Kako graditi kakovosten in vzdržen turizem na podeželju, ki bo temeljil na lokalnih vrednotah, varovanju narave in vključenosti skupnosti?« in ugotovili, da bo potrebno na lokalni in regionalni ravni pospešeno spodbujati k razvoju, vključiti regionalne in lokalne zgodbe, povezati turistične ponudnike, vzpostaviti skupni informacijski sistem turistične ponudbe, posodobiti turistično in prometno infrastrukturo…
Pri obravnavi teme dostopnosti storitev na podeželju smo se vprašali v čem smo dobri in v čem malo manj dobri ter zapisali predloge za nagovarjanje prepoznanih izzivov. V prvi vrsti smo prepoznali pomanjkanje oz. slabo koordinacijo v regiji in potrebo po preseganju parcialnosti, ki nas omejuje pri pripravi dobrih projektov s katerimi bi na območje pripeljali več EU sredstev.