Socialna podjetja bodo predvidoma v letu 2024 morala začeti z obveznim poročanjem o družbenih učinkih svojega delovanja. Da bi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo spodbudilo javno razpravo o predlogu modela za merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij tega predstavlja javnosti in vabi socialna podjetja k sodelovanju. Tudi na podlagi rezultatov in poročil socialnih podjetij bo namreč oblikovana uredba o družbenih učinkih, ki jo predvideva Zakon o socialnem podjetništvu, na podlagi uredbe pa bodo podjetja potem dejansko morala poročati o učinkih. Oblikovan je testni predlog modela za obvezno ali razširjeno poročanje, ki socialno podjetje usmerja in vodi skozi proces merjenja družbenih učinkov. Več informacij na voljo TUKAJ.

Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor lahko najdete več kot 100 odgovorov na vprašanja o območjih, ki so jih zbrali v dobrih dveh letih. Največ (27 %) vprašanj je s področja gradnje, sledijo vprašanja s področja ohranjanja narave (19 %), kmetijstva (9 %), prijave kršitev (8 %) in gozdarstva (7 %). Odgovori so na voljo TUKAJ. Svoje vprašanje pa lahko zastavite tudi sami.

V Cavtatu pri Dubrovniku je, od 27. do 30. 4. 2022, potekal 5. Mednarodni kongres o podeželskem turizmu v organizaciji “Kluba članovi Selo” katerega osrednja tema je bila "Konkurenčnost in pozicioniranje podeželskega turizma po krizi turističnega sektorja, ki jo je povzročila pandemija Covid-19". V branje vam ponujamo zbornik kongresa (TUKAJ) v katerem je objavljenih več prispevkov naših članov:

Izšla je monografija »Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji«, kjer so predstavljene ugotovitve o izvajanju programa LEADER/CLLD v Sloveniji. Avtorji monografije so raziskovalci in člani društva Irma Potočnik Slavič, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Tomaž Cunder, Kmetijski inštitut Slovenije; Eva Šabec Korbar, Društvo za razvoj slovenskega podeželja; Matej Bedrač, Kmetijski inštitut Slovenije in Goran Šoster, Prleška razvojna agencija. Monografijo, ki postaja vodnik za prihodnje programsko obdobje je izšla v zbirki GeograFF Filozofske fakultete (povezava), dostopna pa je tudi na »Portalu znanja«, ki ga ureja Mreža za podeželje pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V poročilu so predstavljeni trendi, omejitve in obeti vključevanja in zaposlovanja mladih v kmetijstvu in trajnostnih prehranskih sistemih. Pripravljeno je bilo pripravljeno na zahtevo Komisije za svetovno varnost hrane (Committee on World Food Security)  pri Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Poročilo je na voljo TUKAJ.

Knjiga povzema vsebino projekta katerega glavni cilj je razvoj inovativne tehnološke rešitve, ki bo spremljala in prikazovala, kje in kako nastajajo odpadki v gospodinjstvih, in spodbujala zmanjševanje njihove količine. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ, knjigo pa si lahko ogledate TUKAJ. 

Njen namen je razširiti dojemanje duševnega zdravja ter opolnomočenje različnih deležnikov za prepoznavanje različnih duševnih stisk in načinov spopadanja z njimi. Avtorji želijo omiliti družbeno stigmo o duševnem zdravju in oblikovati smernice za dolgoročno delovanje sistema na področju duševnega zdravja za kmete v Sloveniji. Projekt vodi Zveza slovenske podeželske mladine v sodelovanju z Znanstveno raziskovalnim centrom SAZU, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in MOVIT. Ugotovitve so objavili v knjigi, podrobneje pa si lahko pogledate tudi pogovore na osmih delavnicah po Sloveniji.

Med ključnimi projekti v Jugovzhodni Sloveniji na področju razvoja podeželja so Belokranjska govedina – vzpostavitev in razvoj kratkih 01 dobavnih verig in lokalnih trgov, Dežela gozdov in medveda – predlog projekta, Lokalna akcijska skupina (LAS) Dolenjska in Bela 03 krajina: Zeliščarski center jugovzhodne Slovenije, Projekt programa razvoja podeželja (PRP): DI-Gozd 04 oziroma Digitalna inventarizacija gozda, Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti (Janez Colnar – NDD), Ekološka kmetija Kastelic (projekt PRP) in Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov (DANA, d.o.o.). Več v publikaciji od str. 40 dalje.

Slovenija je zelena in varna država v osrčju Evrope. Slovenske destinacije smo skupaj povzdignili med najbolj trajnostne in zaupanja vredne na svetu. Zaradi globalne epidemije, ki je najbolj pretresla prav turizem, moramo bolj kot kdaj koli verjeti, da smo zaradi naše zaveze k trajnosti, zaradi naravnega in kulturnega prostora, kjer ni velikih množic, kjer je narava čista in ohranjena in kjer nam je mar, kako se počutijo lokalni prebivalci in gostje, vredni zaupanja.

Priročnik vsebuje higienske standarde NIJZ za turistično panogo ter predstavlja zelene priložnosti in komunikacijska orodja. Več na spletni strani Slovenske turistične organizacije TUKAJ.

Namen Navodil je pomoč pri izvajanju postopkov, ki jih je potrebno s strani Zavoda za gozdove Slovenije upoštevati in izvajati pri pripravi, gradnji ali rekonstrukciji gozdne infrastrukture.