Poleg družbene koristi princip biogospodarstva vpliva na zmanjševanje uporabe naravnih virov in njihovo bolj učinkovito uporabo (snovne in energetska) ter ima ekonomske potenciale. V Sloveniji in tudi drugje inovatorji razvijajo odlične izdelke in storitve, mnogi od njih pa so tudi že na trgu.

Pristop LEADER/CLLD zasleduje cilje Evropskega Kmetijskega sklada za razvoj podeželja vključno s spodbujanjem krožnega biogospodarstva in mi bomo njihove zgodbe objavili v upanju, da navdihnejo še koga izmed nas. Za poglobljeno branje o biogospodarstvu predlagamo nekaj naslovov: Bridge2Bio (CRP), Biorural, CircAgro, Življenje brez plastike, CEL KROG – zavržen potencial biomase in BIOECO-UP.

Že 20 restavracij se ponaša s Certifikatom Slovenia Green – priznanjem za turistične destinacije in ponudnike, ki izkazujejo visoko raven trajnostnih praks. Izberite ene izmed njih za vaše dogodke! Več na TUKAJ.

Ogromne količe stranskih surovin v agroživilski industriji, kot so pivske tropine, stisnjena bučna semena … za enkrat ostajajo pozabljeni in neizkoriščeni. Trije živilski tehnologi, zavezani krožnemu biogospodarstvu, so sestavili lastno tehnološko linijo, kjer iz pivskih tropin uspešno izdelujejo vhodno surovino (moko) za izdelavo testenih, kruha, ipd. Sestavina ima visoke vsebnosti vlaknin in beljakovin, kar jim omogoča doseganje novih in svežih okusov na zdrav in unikaten način. Na trg so že poslali tudi krekerji iz pivskih tropin, drugi izdelki pa sledijo kmalu. Več o podjetju NONSTOPFOOD na njihovi spletni strani in YouTube kanalu.

Socialna zadruga Bela murva je bila ustanovljena v okviru slovenskega projekta »Svilena pot« katerega cilj je vrnitev proizvodnje svile v Slovenijo in ustanovitev zadruge z namenom združevanja vseh zainteresiranih skupin na področju Svilogojstva in učenju ter predstavljanju te dejavnosti. S svojim delovanjem pripomore k inovativnemu reševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih družbenih izzivov ter zagotavlja delovna mesta in socialno vključenost ranljivih skupin.

Njihovo poslanstvo je zagotavljati visokokakovostne, trajnostno pridelane sviloprejkine kokone, ki so osnova za revolucionarne medicinske izdelke in rešitve.

Inovacije v biotehnologiji za trajnostno prihodnost BioTehna je slovensko podjetje, specializirano za razvoj in implementacijo naprednih biotehnoloških rešitev. Osredotočajo se na področja, kot so proizvodnja biopesticidov, biofertilizerjev, ter čiščenje odpadnih voda z biološkimi procesi. 

Njihova vizija je izboljšati trajnostne prakse v kmetijstvu, industriji in urbanem okolju. Podjetje je znano po svojih inovativnih pristopih, ki vključujejo uporabo mikroorganizmov za nadomeščanje kemičnih sredstev v kmetijstvu, s čimer zmanjšujejo okoljsko obremenitev in izboljšujejo kakovost tal. BioTehna se v okviru Zavoda Kersnikova ukvarja tudi z raziskavami in razvojem novih biotehnoloških metod, ki omogočajo učinkovito čiščenje odpadnih voda, s čimer prispevajo k ohranjanju naravnih virov. 

Količina lesnih ostankov iz ventilacijskih cevi v podjetju Alples je odvisna od obsega proizvodnje, a na dan znese približno 7 do 8 m³. Le tega, v okviru projekta Start Circles, Alples predela v nove pohištvene elemente, kot so iverna in lesno-polimerna kompozitna plošča. Ne le, da zmanjšujejo porabo naravnih virov, temveč tudi podaljšujejo življenjsko dobo materialov ter ustvarjajo izdelke brez odpadkov.

Podjetje Alples že desetletja stoji za kakovostnimi pohištvenimi rešitvami, a v zadnjih letih se je njihova zavezanost trajnosti in inovaciji izkazala v posebej pionirskem projektu – Start Circles. Gre za ambiciozen korak v smeri krožnega gospodarstva, ki odraža Alplesovo predanost trajnostnemu poslovanju in odgovornosti do okolja. Z inovativnimi pristopi k recikliranju in ponovni uporabi materialov postavlja Alples standarde trajnostnega poslovanja v pohištveni industriji in se utrjuje kot vodilno podjetje v trajnosti in inovaciji.

Nosilna tema četrte delavnice je bila ponovna uporaba in podaljšanje življenja lesu. Na njej so predstavili različne načine uporabe tako imenovanega odsluženega lesa (angleško recovered wood oz. recycled waste wood), ko so izdelava novih izdelkov (npr. novo pohištvo z elementi starega pohištva), recikliranje v lesni industriji, bio-rafinerije in šele kot zadnja možnost sežiganje za pridobivanje energije. Strokovnjaki predvidevajo veliko povečanje rabe lesa in posledično primanjkovanje te surovine na Evropskem trgu. Slednje se kaže tudi v tem, da je večina politik EU je že priznala, da je les po koncu življenjske dobe pomembna surovina. Vsebine so predstavili strokovnjaki Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva – Pametne stavbe in dom z lesno verigo, pred tem pa je dr. Luka Juvančič, BF UL predstavil izhodišča biogospodarstva in krožnega gospodarstva; priložnosti za samoizobraževanje in povezovanje deležnikov, ki jih nudi »Orodjarna Bio Rural« pa je prisotnim prikazal Matej Futur. Dogodek je gostil LAS Mežiške doline, potekal pa je v ravnokar odprtem plezalnem centru v Prevaljah.

Sredi maja je potekala tretja delavnica s katero želimo približati principe krožnega gospodarstva širši strokovni javnosti. Dr. Luka Juvančič, BF UL je uvodoma predstavil izhodišča biogospodarstva in krožnega gospodarstva ter njune sinergije. Izpostavil je stanje v Sloveniji in priložnosti. Miha Škrokov, Anteja ECG je predstavil delovanje stičišča za krožno gospodarstvo, ki si prizadeva Slovenijo postaviti na zemljevid krožnega gospodarstva. V nadaljevanju so udeleženci spoznali za nekatere prototipe bio-osnovanih izdelkov, kot so lesna biomasa, konzerviranje hrane, gojenje gob …, ki so podrobneje predstavljeni na spletni strani društva. BioRural spletno orodjarno je predstavil Matej Futur, BF UL. Sestavljena je iz treh sklopov – znanje, poslovni modeli in mreženje  ter so namenjeni samoizobraževanju in povezovanju.

Panorganix je pionir urbanega kmetijstva v Sloveniji, saj predstavlja svetel primer uspeha v slovenskem biogospodarstvu, ki temelji na principih trajnosti, inovativnosti in krožnega gospodarstva. Ustanovljen je z vizijo revitalizacije urbanih prostorov. Skozi zeleno prakso je Panorganix razvil napredne metode vertikalnega kmetovanja, ki omogočajo celoletno pridelavo sveže zelenjave v kontroliranih notranjih pogojih. Uporabljajo hidroponske sisteme, ki zemljo nadomeščajo z mineralno bogatimi vodnimi raztopinami, kar omogoča rastlinam, da absorbirajo hranila neposredno iz vode, s tem pa se znatno zmanjša potreba po naravnih surovinah in vodi. Ta tehnika ne samo da poveča učinkovitost pridelave, ampak tudi zagotavlja, da so pridelki izjemno sveži in bogati z okusom.

V začetku aprila je v Tolminu potekal drugi od štirih dogodkov na temo krožnega biogospodarstva s katerim želimo širši javnosti približati njegove principe delovanja in promovirati domače in tuje dobre prakse. Tokrat smo se osredotočili na gojenje gob in njihove zdravilne učinke.

Zbrane sta pozdravili Vesna Erhart, sekretarka DRSP, nato pa je Greta Lizabeta Črnilogar, vodja projektov v Posoškem razvojnem centru, predstavila projekt »Vzpostavitev pogojev za EKO regijo Biosfernega območja Julijske Alpe«. V osrednjem delu sta prof. dr. Luka Juvančič in mag. Matej Fatur, UL, Biotehniška fakulteta predstavila osnovne principe krožnega biogospodarstva na podeželju. V nadaljevanju je dr. Andrej Gregorij, MycoMedica d.o.o. kratko povzel ugotovitve številnih raziskav o zdravilnih učinkovinah gob in gliv. Predstavil je tudi različne priložnosti, ki jih ponujajo; Od visokotehnološkega gojenja medicinskih gliv in gob za proizvodnjo prehranskih dopolnil pa do gojenja ostrigarjev in širtak (Shiitake) za trg ali domačo uporabo. Delavnico je zaključil s prikazom inokulacije debel s pomočjo micelija na žitnem zrnju in micelijem na lesenih cepkih. Organizator dogodka je Društvo za razvoj slovenskega podeželja, izvedba pa poteka v okviru projekta BioRural (Obzorje Evropa) in BIOECO-UP (Interreg-CE). Dogodek je gostil LAS Dolina Soče.