Od sredine oktobra do konec novembra 2025 je, pod okriljem Društva za razvoj slovenskega podeželja in v organizaciji 35 lokalnih akcijskih skupin, potekalo 9 regijskih srečanj, ki se jih je udeležilo približno 450 udeležencev iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja. Predstavniki javnega sektorja, gospodarstva, nevladnih organizacij in prebivalci so razpravljali o problemih in možnih rešitvah za regije. Pogosto so imele močno vlogo fakultete in izobraževalne inštitucije regije, mladi pa so se pridružili le v nekaterih območjih. Skupnim tematskim področjem – konflikti na podeželju, storitve na podeželju ter stanovanjska problematika, so nekatera območja doda še druge regijsko pomembne vsebine.
Strokovne podlage in razprave na regijskih srečanjih so pripravili številni strokovnjaki iz Univerze v Ljubljani (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete; Oddelek za agronomijo - Katedra za agrarno ekonomiko in Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete), Univerze v Mariboru (Fakulteta za turizem; Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), Urbanističnega inštituta Slovenije, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Fakultete za varstvo okolja Velenje in Statističnega urada RS.
Na regijskem posvetu Primorske in Notranjske se je razpravljavcem pridružila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Pred uradnim začetkom srečanja se je sestala s predstavniki DRSP glede aktualnih problematik delovanja LAS-ov in mreže DRSP. V pozdravu udeležencem je poudarila: »Namen podeželskih parlamentov je krepiti glas podeželskih skupnosti ter omogočiti prebivalcem, da izrazijo svojo vlogo pri reševanju izzivov lokalnega okolja. Lokalne akcijske skupine v Sloveniji predstavljajo podeželske mreže, ki povezujejo javni, gospodarski in zasebni sektor ter s svojimi strategijami lokalnega razvoja naslavljajo potrebe okolja.«.
Nekaj regijskih poudarkov smo zapisali v nadaljevanju, podrobnejše ugotovitve pa bomo zapisali v regijskih poročilih, ki jih bomo pripravili v prvem tromesečju prihodnjega leta. Predstavili jih bomo na 6. Slovenskem podeželskem parlamentu, ki bo zasedal 11. in 12. 6. 2026 v Ilirski Bistrici.
Krajša poročila regijskih srečanj objavljamo v treh člankih. V nadaljevanju sledijo poročila zadnjih treh.
REGIJSKO SREČANJE GORIŠKE
V sredo, 19. novembra, je v dvorani Mestne občine Nova Gorica potekalo Regijsko srečanje Goriške, ki ga je v okviru priprav na 6. Slovenski podeželski parlament organiziralo Društvo za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z vsemi štirimi lokalnimi akcijskimi skupinami Severne Primorske – LAS Dolina Soče, LAS Vipavska dolina, LA V objemu sonca in LAS S ciljem. Na dobro obiskanem dogodku je še posebej izstopalo aktivno sodelovanje udeležencev.
Srečanje sta z nagovorom in predstavitvijo namenov dogodka odprla Simon Škvor, direktor RRA Posoški razvojni center ter koordinator dogodka, Samo Turel, župan Mestne občine Nova Gorica in Matija Ukmar, direktor RRA Severne Primorske. Sledila je predstavitev umestitve regijskih, nacionalnih in evropskih podeželskih parlamentov, ki jo je pripravila Greta Lizabeta Črnilogar iz Društva za razvoj slovenskega podeželja. V nadaljevanju je Tomaž Cunder predstavil izhodišča o prebivalstvenih in socialnih spremembah na slovenskem podeželju.
Udeleženci so bili soglasni, da regija razpolaga z veliko znanja, motivacije in pripravljenosti za skupno oblikovanje razvojnih usmeritev. Dogodek je ponovno potrdil, da lahko prav s tovrstnimi srečanji krepimo sodelovanje in ustvarjamo konkretne usmeritve za kakovostno in trajnostno prihodnost podeželja.
REGIJSKO SREČANJE PRIMORSKE IN NOTRANJSKE
Regijsko srečanje 6. Slovenskega podeželskega parlamenta je povezalo območja LAS Zelena Istra, LAS med Snežnikom in Nanosom, Las Notranjska ter LAS Krasa in Brkinov. Srečanje z več kot 70 udeleženci iz 14 občin je v Hrpeljah naslovilo štiri izzive podeželja: demografske spremembe in z njimi povezano stanovanjska problematika, ukinjanje storitev, raznolike konflikte ter ohranjanje kulturne dediščine.
Sklepi štirih ločenih delavnic, zanimivo, kažejo v isto smer; krepitev podeželja z zadrževanjem mladih v domačih podeželskih krajih, decentralizacijo in sistemsko podporo ohranjanju storitev, potrebnih za kakovost bivanja.
REGIJSKO SREČANJE PODRAVJA
Regijsko srečanje Podeželskega parlamenta za regijo Podravje je potekalo 26. 11. 2025 prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli v Hočah. Dogodek je organiziralo šest podravskih lokalnih akcijskih skupin LAS Bogastvo podeželja, kot koordinator regijskega podeželskega parlamenta, LAS Srce Štajerske, LAS med Pohorjem in Bočem, LAS Ovtar, LAS Haloze in LAS Povezani med Dravo in Goricami.
V odprto razpravo o ključnih izzivih regije se je vključilo približno 50 udeležence iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja, ki so na delavnicah razpravljali o konfliktih na podeželju, socialno-ekonomski vzdržnosti, vključevanju mladih in vplivu pristopa LEADER. Tekla je aktivna, dinamična vendar konstruktivna debata o podeželskih območjih, ki se danes soočajo z večplastnimi zgoraj omenjenimi izzivi, vključno s problematiko odseljevanja mladih in staranja prebivalstva. Ključni namen regijskega parlamenta je bil slišati glas podeželskega prebivalstva in javnosti, slišati realne potrebe podeželja, spodbuditi odprto in konstruktivno razpravo ter poiskati konkretne predloge rešitev za podeželje, za krepitev njegove odpornosti in privlačnosti v prihodnje.
V okviru razprave je bilo poudarjeno, da na podeželju živijo tako kmetje kot tudi ostali prebivalci podeželja, iz tega sobivanja pa izhaja nekaj konfliktov. Osnovna funkcija podeželja kot vira prehrane za celotno prebivalstvo se že desetletja zmanjšuje, posledično se povečuje pomen njegovih drugih funkcij, kot so prostor za počitek, rekreacijo, šport, uživanje v naravi itd. Nespoštovanje poklica kmeta in kmetijstva kot pomembne gospodarske panoge je trend, ki se je v zadnjih desetletjih še okrepil. Kmet, ki je pridelovalec hrane in varuh slovenske samooskrbe na eni strani in skrbnik kulturne krajine na drugi strani, v svojen naravnem okolju postaja ranljiva skupina. Do tega prihaja zaradi vedno večje selitve bivalnih in spalnih naselij, širitve drugih gospodarskih panog na račun kmetijskih zemljišč. K temu v veliki meri pripomore tudi zgrešen pristop politike, predstavitve kmetijstva in funkcije kmetijstva v prostoru, ter nenazadnje tudi zaradi manjka mladih, ki se odločajo za ta poklic. Mladi si želijo ostati na podeželju zaradi domačnosti, ustvarjene socialne mreže, bližine družine, vendar za to potrebujejo možnost zaposlitve oz. ohranjanje socialne varnosti in razvito mrežo javne infrastrukture, kot so javni prevoz, šole, vrtci, dostopnost ostalih javnih storitev in stanovanj… Mladi na podeželju pogrešajo prenos znanja, njim prilagojenih svetovanj in usposabljanj, ki vključujejo poklicno oz. karierno svetovanje, predstavitev možnosti za mlade v njihovem lokalnem okolju ipd. Želijo si tudi prostorov za druženje in biti slišani in upoštevani predvsem na družbenem življenju. Mladi kmetje si želijo enakih možnosti, s poudarkom na prilagojenih ukrepih, ki bi mladim kmetom omogočili dostop do sredstev in znanja po manj izključujočih in administrativno zahtevnih pogojih. Tekom razprave je bilo ugotovljeno, da se izgublja socio ekonomska vrednost podeželja, ki bi jo po razpravah sodeč lahko ohranili z kombiniranjem različnih dejavnosti in tudi storitev znotraj obstoječih danosti na podeželju. Izpostavljen je bil pomen turizma in njegova vloga v smislu socio- ekonomske vzdržnosti podeželskih območij. Kot Četrta tema debate je pristop LEADER/CLLD in pomen lokalnih akcijskih skupin, ki so v preteklosti že naslovili in tudi rešili marsikatero od naštetih potreb in želja. K temu so pripomogli tudi številni projekti v okviru LAS in projekti sodelovanja med LAS-i, ki so zajeli širša podeželska območja in so imeli večji doseg. Ne glede na omejitve, ki so v vsaki perspektivi nekoliko drugačne, pa je nesporen njegov vpliv na podeželska območja. LEADER/CLLD s svojimi minornimi sredstvi multiplikativno vpliva na razvoj podeželja, na izboljšanje kvalitete življenja in zagotavljanje socio ekonomske vrednosti podeželja. Saj je bilo v preteklem obdobju v okviru LEADER/CLLD sredstev ustvarjenih 43 novih delovnih mest. V prihodnje bi zato morali v pristop vključiti še Socialni sklad in ne dovoliti, da se sredstva za ta pristop zmanjšajo. V kolikor temu ne bo tako in se bodo sredstva zmanjševala, lahko govorimo o zaključku razvoja na podeželju. LEADER/CLLD je namreč edini pristop, ki ni centraliziran in izvira iz potreb lokalnega okolja po pristopu od spodaj navzgor, kjer se slišijo potrebe mikro skupnosti in najdejo rešitve zanje.
“Naš cilj je slišati glasove lokalnih prebivalcev, strokovnjakov, podjetnikov in predstavnikov civilne družbe. Skupaj smo razpravljali o ključnih temah, kot so socialno-ekonomska vzdržnost, konflikti na podeželju, vključevanje mladih ter pristop LEADER kot gonilo razvoja,” je poudarila mag. Mojca Metličar, podpredsednica Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP), nacionalnega nosilca projekta in koordinatorka za Podravski podeželski parlament.
“Razveseljivo je, da se je za regijsko srečanje v Podravju organizacijsko povezalo šest lokalnih akcijskih skupin. Izjemno je potrebno pohvaliti skupen pregled izvedenih projektov v dosedanjih programskih obdobjih: s kratkim in vsebinsko prepričljivim filmom so udeležence učinkovito seznanili s konkretnimi, vidnimi in merljivimi rezultati pristopa LEADER/CLLD. Razprave v štirih delavnicah, ki so se jih udeležili raznovrstni deležniki in akterji iz različnih pokrajin Podravja, so bile glasne, živahne in tudi vsebinsko bogate. Zato so bili tudi zaključki jasno strukturirani in zelo argumentirano predstavljeni,” je povedala dr. Irma Potočnik Slavič, redna profesorica za družbeno in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.