Poglavitni namen podeželskih parlamentov je delovanje od spodaj navzgor: na temelju potreb, pobud in zamisli podeželskega prebivalstva.
Podeželski parlamenti niso vezani na nobeno politično stranko. Gre za obliko družbenega delovanja, v kateri sodelujejo različni ljudje: kmetje, strokovnjaki, prebivalci podeželja, podjetniki ter pripadniki vseh generacij. Njihovi interesi in pogledi so pogosto različni, včasih tudi nasprotujoči, vendar prav ta raznolikost omogoča širšo razpravo o vprašanjih podeželja.
Običajno podeželski parlamenti potekajo kot večdnevni dogodki, kjer se srečajo posamezniki, predstavniki interesnih skupin in tudi politiki. Njihova vsebina in način delovanja pogosto odražata organizacije, ki so jih ustanovile. Na območju Slovenije smo pobudnik in soorganizator vseh podeželskih parlamentov, Društvo za razvoj slovenskega podeželja.
Izjemno pomembno pa je, da so parlamenti odprti za vse. Udeleženci si vedno prizadevajo za skupno dobro podeželskih območij, pri čemer je v ospredju predvsem skrb za razvoj podeželja. Podeželski parlamenti so tako del širših sodobnih družbenih gibanj, ki povezujejo tako podeželska kot urbana okolja.
Razlika med klasičnim in podeželskim parlamentom je torej v tem, da to ni uradni organ oblasti, ampak je odprta oblika družbenega dialoga. Na njem sodelujejo različni deležniki, ki skupaj razpravljajo o problemih podeželja in iščejo skupne rešitve, vendar nimajo neposredne zakonodajne moči. Imajo pa vpliv, ki lahko dolgoročno spremeni odločitve in razvoj podeželja. Moč podeželskih parlamentov je v povezovanju, možnosti vplivanja na odločevalce, opozarjanju na probleme podeželje in oblikovanju rešitev.
V slovenskem prostoru je bilo do danes organiziranih že 5 podeželskih parlamentov. Letošnji, 6. slovenski podeželski parlament bo potekal v Ilirski Bistrici, 11. in 12. junija. Vabljeni k udeležbi!