Črna na Koroškem ima bogato in zanimivo zgodovino rudarskega mesta ob vznožju koroških gora.  Večstoletno rudarjenje in predelava svinčeve rude ter s tem povezana industrija, so v gorato območje prinesli številna dolgoročna okoljska bremena in privabile ljudi iz vseh vetrov, ki so se z delom pridružili domačinom. Skupaj že stoletja ustvarjajo zanimivo zgodbo doline ter izkazuje veliko mero solidarnosti in prožnosti v različnih časovnih obdobjih in ob različnih preizkušnjah. Zadnja taka preizkušnja so bile uničujoče poplave leta 2023. kakovosti življenja z ohranjanjem in razvojem dostopnih javnih storitev in javnega dobrega Za Črno velja, da vsak dan živi geslo »Vsi različni. Vsi povezani.« Različne generacije (starejši, delovno aktivni, mladi), domačini in priseljenci, ljudi z različnimi prostočasnimi in poslovnimi interesi, ranljive in proaktivne prebivalstvene skupine se povezujejo v dobro delujočo skupnosti. Posebej je potrebno izpostaviti veliko skrb za vsakega posameznika in delo za dobrobit skupnosti.

Vas Pliskovica s Kosoveljami in Velikim Dolom oblikuje zanimivo podeželsko skupnost, kjer se prepletajo različne generacije, poklici, društva in pobude – od mladih in prostovoljcev do obrtnikov, kmetov, kulturnih ustvarjalcev in turističnih ponudnikov.

Hostel Pliskovica je nedvomno pomemben generator dogajanja v tej skupnosti, ki ga dopolnjujejo Festival kamna,  Pliskina učna pot in urejeni javni prostori, ki so stičišča, kjer se srečujejo domačini in gostje, znanje in izkušnje, dediščina in inovacije. Pliskovica dokazuje, da je moč podeželja prav v povezanosti: v sodelovanju ljudi, spoštovanju prostora in skupnem ustvarjanju prihodnosti.

Tako je kulturna dediščina v dolgih procesih, s sodelovanjem stroke, z organsko rastjo in smislom za lepo in tudi moderno, ohranjena do te mere, da lepota tega kraškega prostora jemlje dih. Preteklost in sedanjost sta združena v znanju, ki se kaže v kamnoseštvu, klekljanju, pridelavi izvrstnega vina, gradnji suhih zidov in turistični ponudbi. Turizem kot kamnoseštvo povezujeta ljudi iz Pliskovice z Evropo in tako postane lokalno tudi globalno.

Bistvo razvoja vasi Pliskovica so ljudje. So kraj, kjer gradnja suhih zidov ne služi pregradam, ampak varuje plodno zemljo pred vetrovi, ki brijejo preko Krasa. In je povezanost ljudi, ki skrbijo zanjo. Energija Krasa, ki se tako pretaka po vseh žilah in poteh, je zagotovo skupna beseda za Pliskovico.

Avtorica fotografije: Mariia Bortiakova, VSOM

Krajevna skupnost Sorica je ena od štirih podeželskih skupnosti, ki so kandidirale na Natečaj za najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2026 pod motom »Vsi različni. Vsi povezani.«. Predstavljamo vam njihove zgodbe, kot jih je videla ocenjevalna komisija.

Območje Krajevne skupnosti Sorica zaradi zgodovinskih ter naravno geografskih danosti zagotovo spada med območja visoke kulturne in simbolne vrednosti pokrajine. Prebivalci območja se trudijo omenjeno pokrajinsko kot tudi družbeno pestrost ohranjati preko različnih projektov, ki izhajajo iz izjemnega prepleta naravne in kulturne dediščine, Groharjeve zapuščine ter ohranjenih območij kulturne krajine, kar ponuja številne možnosti za turistični razvoj. Preko vzpostavitve turističnega centra »Sorška štoba«, pomeni tudi osrednje stičišče za razvoj, organizacijo in promocijo turizma v Sorici in hkrati prostor za srečevanje lokalnega prebivalstva. Posebna energija je usmerjena tudi v ohranjanje soriškega in dajnarskega narečnega govora, ki se na tem območju ohranja že več kot 740 let. Lokalna društva so v sodelovanju z govorci, krajevno skupnostjo, občino ter strokovnjaki  aktivno pristopili k ozaveščanju in promociji te nesnovne kulturne dediščine. Svoj izraz je dobilo v priročniku “Longa Conga”, ki  je narejen kot jezikovni učni pripomoček za vse starostne skupine.

Kampanja »Nasvet za lep svet!« je nastala na predlog Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, in spodbuja trajnostno potrošnjo – prehod iz družbe količine v družbo kakovosti.
Kampanja se osredotoča na posameznika in ozaveščanje za spremembo lastnih navad. Z majhnimi, premišljenimi dejanji lahko namreč prav vsak od nas prispeva k lepšemu svetu. Prav zaradi tega je bilo kot eno ključnih sloganov kampanje izbrano geslo: POPRAVI. PREDELAJ. OHRANI. PRIHRANI!

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je predstavilo celovito analizo potrošnje v Sloveniji. Na deklarativni ravni Slovenci namreč izražamo visoko osveščenost o prekomerni potrošnji in njenih vplivih na okolje, naše nakupne in potrošniške navade pa kažejo na razmeroma visoko nagnjenost k prekomerni potrošnji, ugotavlja nove MOPE raziskava (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), ki jo je izvedla Mediana.

"Trajnost ni več izbira, ampak je edina prava pot naprej," je na dogodku ob zagonu kampanje »Nasvet za lep svet« v Ljubljani dejal minister Bojan Kumer.

Razstava Pivška pokrajina skozi leto: življenje med presihajočimi jezeri in velikimi zvermi predstavlja izjemno naravno dediščino Pivškega sveta ter poudarja pomen sobivanja ljudi z medvedom, volkom in risom. Primerna je za različne notranje prostore, enostavna za postavitev in oblikovana tako, da jo lahko gostijo ustanove, organizacije ali lokalne skupnosti po vsej Sloveniji.

Gostovanje razstave je brezplačno in hkrati odlična priložnost za obogatitev vaših programov – lahko jo ponudite obiskovalcem, vključite v prireditve ali jo predstavite šolam in vrtcem kot dodatno izobraževalno vsebino. Po dogovoru razstavo dopolnimo tudi s kratkimi predstavitvami ali delavnicami, povezanimi z naravo, velikimi zvermi in trajnostnimi pristopi. Več na njihov spletni strani (TUKAJ), tehnične podrobnosti o razstavi pa najdete TUKAJ.

Osrednji dogodek tedna slovenske hrane je Tradicionalni slovenskih zajtrk (TSZ) s sloganom »Moja izbira je slovenska hrana«, ki ga bomo letos obeležili že petnajstič. Zaradi velike sporočilnosti TSZ in njegovega vzgojnega pomena Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 2013 zagotavlja finančna sredstva za izplačilo pavšalnega izplačila za nakup živil za njegovo izvedbo. Šolam in vrtcem bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) izplačala pavšalno nadomestilo za nakup živil v višini 0,76 evra na otroka oziroma mladostnika. Direktor mag. Miran Mihelič je ob tem poudaril: »Projekt vsako leto združuje več kot 70 odstotkov vzgojno-izobraževalnih zavodov, v letu 2024 pa je bilo razdeljenih več kot 10 ton slovenskih živil. V zadnjem desetletju je AKTRP za izvajalce namenila več kot 1,4 milijona evrov pomoči.«

Sprašujete se, zakaj bi za medene tedne izbrali Slovenijo? Vsak ima sicer svoj okus, a tu je nekaj najbolj priljubljenih točk, kamor se zaljubljenci in mladoporočenci radi zatečejo po romantično vzdušje: Bled, Ljubljana, Piran in Brda, Prekmurje, Bohinj, Otočec…

Mladoporočencem lahko ponudimo sprehode v naravo, potepanja po mestnih ulicah ali pa kulturni utrip. Vodilni gastronomski vodiči, kot sta Michelin in Gault&Millau, našo deželo uvrščajo med gastronomska doživetja, razvajanje borbončič pa lahko najdejo tudi v preprostih jedeh iz lokalnih sestavin. Široka paleta aktivnosti, podčrtana z osupljivo in razgibano pokrajino, vama bo pognala kri po žilah in napolnila z energijo. Kličejo vas kolesarske in pohodniške poti čez drm in strm, številne vodne aktivnosti vse do term in wellness doživetij.

In kje prenočiti? Lahko kar pod zvezdnim nebom, v grajskih sobanah, očarljivih butičnih hotelih, v neobičajnih spalnicah ali pa hišah in kočah s tradicijo.

Več preberite v članku Slovenske turistične organizacije TUKAJ.

Vir besedila in fotografije je STO.

Vsak vrhunski chef ve, da je uspeh jedi odvisen od kakovosti sestavin. A kako prepoznati najboljše? Trije priznani kuharski mojstri – Luka Košir, Mojmir Šiftar in Martina Breznik – vsak dan skrbno izbirajo sestavine za svoje jedi. Pri tem se zanašajo na preverjeno poreklo in visoke standarde kakovosti. Prav zato izbirajo slovenska živila z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki so 100 % slovenska. Poleg tega so višje kakovosti, dodatno kontrolirana in imajo kratke transportne poti, kar vpliva tako na svežino kot na odličen okus.

Ekologi brez meja so spomladi na številnih dogodkih po Sloveniji preverjali kako močne so zaveze zmanjšanju odpadkov. Prav vsem študentom v Rožni, organizatorjem pohodov, filmskih festivalov, umetniških dogodkov… je uspelo narediti pozitiven premik. Na Festivalu Modre Frankinje jim na kraj pameti ne pride, da bi jo postregli v plastične kozarce.  Kako pa je v vašem kraju?

Tokrat vas vabimo, da prisluhnete predavanju prof. dr. Jožetu Ramovšu, doktorju antropologije in socialnemu delavcu ter predstojniku Inštituta Antona Trstenjaka. Dela kot raziskovalec, predavatelj in v praksi zlasti na področjih: sožitje med ljudmi, staranje in integrirana dolgotrajna oskrba, zasvojenosti in omamljanje.

Po njegovem mnenju naj bi starostniki čim dlje ostali doma in bil pri tem čim bolj samostojni. Dom upokojencev naj bo krajevno središče za vse podporne oziroma razbremenilne storitve, ki bi to omogočale. Le-te naj bi predstavljale večino storitev sodobnega doma upokojencev, samo manjši del, ena izmed njih, pa naj bi bila namestitve v domu upokojencev.