Rebound je mednarodni projekt (ERASMUS+) in temelji na akcijsko-raziskovalnem pristopu k spodbujanju prožnosti podeželskih skupnosti. Povezuje partnerji iz Irske, Portugalske, Slovenije in vseevropskega združenja AEIDL, njegov namen pa je razviti program usposabljanja in krepitve zmogljivosti na podeželju. V prvi fazi projekta so izvedli analizo inovativnih procesov in vzorcev, ki se nanašajo na prožnost podeželskih skupnosti po Evropi. 

V raziskovalnem poročilu so predstavljena spoznanja, zbrana s spletno anketo, v kateri so sodelovali predstavniki podeželskih skupnosti, občin in društev, vodilni partnerji in izvajalci projektov LEADER/CLLD, razvojniki, raziskovalci in odločevalci, poročilo pa temelji tudi na dodatnih osemnajstih intervjujih in štirih fokusnih skupinah.  

V nova daljinska pohodniška pot je dolga več kot 190 km poti in poteka v Sloveniji in Avstriji. Razdeljena je na 11 dnevnih etapah s povprečno dolžino dobrih 17 kilometrov. Zasnovana je bila z namenom, da bi se tudi domačini zavedali vodnega bogastva, ki naj ga cenijo vsi - obiskovalci in lokalni prebivalci.

Posebnost daljinske pohodniške poti je, da povezuje reke, jezera, vodne izvire, potoke in slapove. Iz doline Kamniške Bistrice se vije pod Krvavcem in po dolini do jezera Črnava v Preddvoru ter po stari tovorni poti na Jezersko. V Avstriji se spusti v Belsko Kočno in preko Pavličevega sedla v Logarsko dolino. Med izviri v Podolševi nas pripelje do reke Savinje in ob njej privijuga do Luč. Razkrije vodni svet Podvolovljeka in nas pod Veliko planino popelje čez Kranjski rak v Stahovico. Dodatna etapa omogoči dostop peš ali s kolesom z Ljubnega ob Savinji mimo gorskih kmetij v Luče.

Osrednja tema mednarodnega dneva gora v letu 2022 so bile ženske, ki premikajo gore Evrope. To je spodbudilo Euromontana, združenje za sodelovanje in razvoj gorskih območij EU, da izda knjižico z naslovom „Women move Europe’s mountains”. Knjižica je zbirka 13 pričevanj žensk, ki živijo v gorskih območjih Evrope ali si prizadevajo, da bi jih naredile bolj trajnostne in usmerjene v prihodnost. Njihova pričevanja združujejo glasove, pripovedi in poglede žensk različnih strok na prihodnost gora in še posebej na vlogo žensk, ki živijo v gorskih območjih. Dostopna je v angleščini in francoščini na voljo TUKAJ.

V zaščitenem urbanističnem jedru Doba od leta 1797 stoji hiša, ki je skozi stoletja ohranila značilnosti slovenskega stavbarstva. V letu 2020 so hišo prenovili po načelih spoštovanja dediščine in krožnega gospodarstva. Prenovljena hiša pa je dobila tudi novo ime, Hiša 1797 in je namenjena obiskovalcem za kratkoročni najem.

V njej so štiri bivalne enote, poimenovanje po znanih ljudeh, ki so v hiši živeli ali jo obiskovali: Apartma Fran Detela, Suita Ivo Detela, Apartma Hinko Smrekar in Apartma Julij Betetto. V Apartmaju Fran Detela je občasno moč organizirati izobraževalne delavnice za lokalno prebivalstvo. Skupaj s predprostorom in v določenih primerih tudi vrtom, je ta apartma lahko namenjen organizaciji različnih kulturnih dogodkov.

Gibanje »Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen« že deseto leto poziva vse državljane, naj sodelujejo v akciji za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen. Sodelujete lahko na različne načine - tako, da sejete semena, sadite, pridelujete ter izmenjujete avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastlin; izdelujete in sejete semenske kroglice in pridelujete sonaravno; Vabljeni otroci, vrtci, šole, posamezniki in društva, da se prijavite kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Rok za prijavo je 31.12.2022.

V Sloveniji je tudi veliko semen starih sort, ki prehajajo iz roda v rod. V kolikor izveste za kakšno izmed njih vam bodo v društvu pomagali pri njenem vpisu v »Ohranjevalno sorto«.

Učenje je lahko tudi zabavno, pa čeprav o resnih temah. Ena takšnih je tudi tema pridelovanja hrane. Hrana, ki jo vsakodnevno zaužijemo lahko vsebuje tudi nevidne sestavine, o katerih se pogosto sploh ne zavedamo. To je lahko npr. deforestacija, saj je bilo za potrebe pridelave te hrane uničen nek gozd, lahko so pesticidi, ki so prepovedani v EU, a vseeno uporabljeni pri pridelavi hrane izven EU meja, lahko je to visok ogljični odtis zaradi velike količine porabe naravnih virov ali pa moderne oblike suženjstva in otroško delo, ki je pogosto del dobavne verige pomarančnih sokov in čokoladnih izdelkov.  

Za spodbudo k iskanju novih priložnosti vam predstavljamo pet različnih zgodb o uspehu na področju prehranskih izdelkov. Temeljijo na drugačni uporabi vsem znanih živil, združevanju starih modrosti s sodobnimi trendi življenja in prodornih marketinških prijemih.

Paviljon Expano ob Soboškem jezeru ob izvozu avtoceste A5 (koridor Ljubljana–Budimpešta) je zastavljen, kot vstopna točka v Pomurje. Zasnovan je bil za predstavitev Slovenije na svetovni razstavi Expo v Milanu (2015), v Pomurju pa so ga postavili na degradiranem območju in je hkrati umeščen v neposredno bližino turističnega, športnega in doživljajskega parka Soboško jezero. Zasnovan kot Pomurje v malem in ga sestavljajo štirje glavni sklopi, in sicer razstava, turistično-informacijski center s trgovinico, gostilnica ter prostor namenjen poslovni rabi, kjer bo vzpostavljena tudi SPOT točka.

Agrobiznis je naslov najboljšega podjetnika 2022 podelil Martinu Rojniku, ustanovitelju blagovne znamke inovativnih ekoloških živil Grashka. Grashka je blagovna znamka veganskih delikates iz ekoloških regionalnih sestavin brez dodanih sintetičnih arom, kokosovih olj ali modificiranih škrobov. Za Grashko stoji 37-letni Martin Rojnik, ki je lani prevzel družinsko ekološko kmetijo na Graški Gori na Koroškem, do lanskega oktobra pa je v Ljubljani vodil vegansko restavracijo Kucha, ki jo je korona spravila na kolena. Hribovska kmetija je srce razvoja Grashke, proizvodnja poteka v Velenju, prodaja pa v Sparovih trgovinah. Z inovativno kozmetiko in čigumiji iz smrekove smole pa so si vozovnico na evropsko tekmovanje v Tallinn prislužile dijakinje - podjetnice Biotehniškega centra Naklo.

Osrednji cilj projekta je vzpostaviti dolgoročen sistem za razvoj in promocijo sladkovodnih rib na Slovenskem trgu. S tem namenom so razvili znak kakovosti, ki potrošniku zagotavlja, da jé domačo, kakovostno in zdravo ribo.

Ocenjevanje ribjih izdelkov v letu 2019 je bil prvi tovrsten dogodek v Sloveniji, rezultate pa so razglasili v okviru dogodka Podeželje v mestu, ki se je odvijal na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Obiskovalci so lahko okusili jedi, izdelane iz domačih rib iz slovenskih ribogojnic, in se sami prepričali o njihovi kakovosti. Več ocenjevanj je sledilo v letu 2020, proizvajalci pa so lahko svoje izdelke prijavili v tri kategorije: dimljeno, marinirano in ostali ribji izdelki.