V nova daljinska pohodniška pot je dolga več kot 190 km poti in poteka v Sloveniji in Avstriji. Razdeljena je na 11 dnevnih etapah s povprečno dolžino dobrih 17 kilometrov. Zasnovana je bila z namenom, da bi se tudi domačini zavedali vodnega bogastva, ki naj ga cenijo vsi - obiskovalci in lokalni prebivalci.

Posebnost daljinske pohodniške poti je, da povezuje reke, jezera, vodne izvire, potoke in slapove. Iz doline Kamniške Bistrice se vije pod Krvavcem in po dolini do jezera Črnava v Preddvoru ter po stari tovorni poti na Jezersko. V Avstriji se spusti v Belsko Kočno in preko Pavličevega sedla v Logarsko dolino. Med izviri v Podolševi nas pripelje do reke Savinje in ob njej privijuga do Luč. Razkrije vodni svet Podvolovljeka in nas pod Veliko planino popelje čez Kranjski rak v Stahovico. Dodatna etapa omogoči dostop peš ali s kolesom z Ljubnega ob Savinji mimo gorskih kmetij v Luče.

Osrednja tema mednarodnega dneva gora v letu 2022 so bile ženske, ki premikajo gore Evrope. To je spodbudilo Euromontana, združenje za sodelovanje in razvoj gorskih območij EU, da izda knjižico z naslovom „Women move Europe’s mountains”. Knjižica je zbirka 13 pričevanj žensk, ki živijo v gorskih območjih Evrope ali si prizadevajo, da bi jih naredile bolj trajnostne in usmerjene v prihodnost. Njihova pričevanja združujejo glasove, pripovedi in poglede žensk različnih strok na prihodnost gora in še posebej na vlogo žensk, ki živijo v gorskih območjih. Dostopna je v angleščini in francoščini na voljo TUKAJ.

Volno lahko uporabimo kot trajnostno obliko materiala za pakiranje, da zmanjšamo onesnaževanje s plastiko. Nagrajen projekt estonskih podjetnikov (financiran s strani SKP), je navdihujoč primer, kako lahko uporaba volne prepreči proizvodnjo plastičnih odpadkov. Preberite si več o tej navdihujoči zgodbi o uspehu SKPja TUKAJ. 

V tej številki tematske revije ENRD predstavljajo nove ideje in inspiracijo, ki jo podeželju prinesejo mladi; njihovo energijo za ustvarjanje ter zmožnost prepoznati priložnosti. Navdihujoče zgodbe so strnili v sklope: nove poslovne ideje in pristopi, novi pristopi za okoljsko trajnost ter nove generacije.

Hrana je več kot zgolj to, kar jemo. Njena pridelava povzroči izpuste toplogrednih plinov in ima mnogotere vplive na stanje okolja – zato je pomembno, kako in s kakšno hrano se oskrbujemo. V Sloveniji imamo možnosti, da to storimo na okolju in podnebju prijaznejši način, pri tem pa poskrbimo za svoje zdravje in podpremo lokalne pridelovalce.

Zanimiv turistični produkt je istrski zajtrk, s katerim je Mateja Hrvatin Kozlovič pred dvema letoma povezala kmetije v slovenski Istri. Ponujajo prehransko uravnotežen obrok za dve osebi iz lokalnih sestavin majhnih ali butičnih ponudnikov, ki ohranjajo istrsko gastronomsko tradicijo. Lani je istrski zajtrk postal finalist v izboru Sejalec, s katerim Slovenska turistična organizacija nagrajuje ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu.

Antropocen je geološka doba v kateri največje spremembe povzroča človek s svojim delovanjem. Naša dejanja, še posebej v tem obdobju, se kažejo v izkoriščanju naravnih virov, uničevanju naravnih habitatov, veliki uporabi kemikalij… In vendar je v naših glavah in rokah tudi moč, da delamo drugače. Urbano čebelarstvo je ena od poti preko katere lahko ozaveščamo na več ravneh – ozaveščanje mora potekati znotraj regionalnih in lokalnih institucij, v proizvodnem sektorju pa vse do prebivalcev, še posebej najmlajših.

Tudi predšolski otroci iz Osnovne šole Ljubno ob Savinji so v četrtek 20. maja 2021 na Ljubnem spoznavali, da brez čebel praktično ni življenja. Knjižnica Ljubno je gostila čebelarski kotiček - didaktično izobraževalni pripomoček namenjen najmlajšim obiskovalcem knjižnic pri partnerjih v tej operaciji sodelovanja LAS Čebela BERE med. Preko te operacije so potekale različne aktivnosti povezane s pomenom čebel, dogajanje pa je popestril tudi predsednik čebelarske družine Ljubno gospod Jože Grudnik, ki je otrokom na zanimiv način prikazal delo čebelarja in pomembnosti čebel za naše okolje. Otroci so budno spremljali različne pravljice o čebelah, ki so jih predstavile zaposlene iz Osrednje knjižnice Mozirje. Ob koncu druženja so v dar prejeli še slikanico z naslovom Čebela BERE med, ki jo je pripravila ilustratorka Urška Stropnik Šonc in partnerji. Več na https://www.savinja.si/cebela-bere-med/.

Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu (UNM FZV) skupaj s tremi kmetijami in Vzgojno-izobraževalnim zavodom Višnja Gora v dveletnem projektu razvija model usposabljanja o zdravilnih rastlinah na učnih kmetijah. Namen projekta Fitokmetije, ki je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je pridobivanje in prenos znanj pilotnim kmetijam za razvoj nove storitve didaktične kmetije za zeliščarstvo s poudarkom na ohranjanju okolja in uporabi zelišč v prehrani, s prepletom znanj s področja fitoterapije, ki nadgrajuje tradicionalni zdravilski pristop, ter oblikovanje možnosti za razvoj novih dopolnilnih dejavnosti na podeželju.

Delimo zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Številni pašniki v okolici Palčje vasi pri Pivki so postali prostor razvoja novih tehnologij mladega študenta zoologije Timoteja Kovača. Biološka raznolikost prostora obeta prirejo visoko kakovostnega mesa. Timotej je prepričan, da je živinoreja del zaključenega naravnega kroga.