Društvo za razvoj slovenskega podeželja, na podlagi obvestil in navodil, ki smo jih prejeli do prvega roka za oddajo SLR s strani MKGP v imenu Koordinacijskega odbora in ARSKTRP, ugotavlja, da je prenos obveznosti med LAS 2007-2013 in LAS 2014-2020 mogoč.
Zreče, 16. in 17. oktober 2012.
Mengeš, 7. december 2011
Podeželski parlamenti ne zastopajo nobene politične stranke. So oblika družbenega boja brez izrazitih protagonistov. Mali kmetje, intelektualci, prebivalci podeželskih območij, delavci in podjetniki, mladi, odrasli in ostareli, vsi ti so zastopani v podeželskih parlamentih. Posamične vloge in interesi so prepleteni, pogledi različnih socialnih skupin pa so pogosto konfl iktni. V največ primerih so podeželski parlamenti dogodki, ki trajajo nekaj dni. Na njih se zberejo zainteresirani posamezniki in predstavniki različnih interesnih skupin ter ugledni politiki. V podeželskih parlamentih se odraža narava organizacij, ki so dale pobudo za njihov nastanek. V njih se zbirajo ljudje iz podeželja ne glede na versko, politično ali razredno pripadnost.
Zahteve podeželskih parlamentov presegajo ozke interese kmečkih sindikatov in različnih regionalnih, nacionalnih in evropskih kmečkih združenj. Vsi akterji, združeni v podeželskih parlamentih si prizadevajo za doseganje skupnih interesov podeželskih območij. Bolj kot razredno pozicioniranje je prisotno zastopanje teritorialnih interesov, ki se odzivajo na izzive globalne družbe. Podeželske mreže, pobudniki podeželskih parlamentov, predstavljajo pomemben del novih družbenih gibanj, ki postajajo naposled domena tako podeželskih kakor urbanih sredin.
Podeželskih parlamentov ni mogoče umestiti na politično karto brez vpogleda v tokove, ki zadevajo klasične parlamente v modernih parlamentarnih demokracijah. Hitra primerjava kaže naslednje. Podeželski parlamenti so izraz sodobnih družbenih gibanj, ki pridobivajo pomembnost v družbenih spremembah. Medtem postaja pomembnost klasičnih arlamentov, temeljev parlamentarne demokracije, kjer se soočajo politične stranke, vse manjša. Tako grobo hipotezo je potrebno podkrepiti. Parlamenti so bili osrednja točka, kjer so se sprejemale najpomembnejše politične odločitve parlamentarnih demokracij. Dinamika družbenega razvoja je skorajda neopazno, a pomembno zmanjšala politično vplivnost parlamentov. Raziščimo, kje se je izgubila in kam se je prevesila politična moč.
Shaerding (Austria), 4. – 6. 11. 2015.
2. Evropski podeželski parlament, ki je potekal na meji med Avstrijo in Nemčijo, so udeleženci zaključili s sprejemom Manifesta.
